Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAZ (391-415)


  1.      razgovóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. zgovoren: razgovoren človek; je zelo prijetna in razgovorna ♪
  2.      razgovoríti se  -ím se dov., razgovóril se; nam. razgovôrit se in razgovorít se (ȋ í) začeti dosti in sproščeno govoriti: sopotnika sta se razgovorila; razgovorili so se o zemlji in letini; preveč, na široko se razgovoriti / kar brez strahu se razgovorite povejte, kar želite // knjiž. pogovoriti se: veliko stvari je, o katerih bi se rad razgovoril s teboj razgovoríti knjiž. povzročiti, da kdo začne dosti in sproščeno govoriti: dobro vino je družbo razgovorilo ♪
  3.      razgrabíti  in razgrábiti -im, in razgrábiti -im dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. z grabljenjem a) spraviti narazen: razgrabiti pesek, žaganje b) odstraniti, izravnati: spomladi so razgrabili krtine 2. ekspr. s hlastnim, hitrim jemanjem narediti, da kje česa ni več: ponujeno pecivo so otroci takoj razgrabili // pokupiti: kupci so blago v kratkem času razgrabili; jutranjo izdajo časopisa hitro razgrabijo 3. ekspr. pohlepno si prisvojiti dobrine: ko je umrl, so razgrabili njegovo premoženje razgrábljen -a -o: razgrabljene krtine; plošča je bila kmalu razgrabljena ♪
  4.      razgrábljati  -am nedov. (á) 1. z grabljenjem a) spravljati narazen: razgrabljati prst b) odstranjevati, izravnavati: razgrabljati krtine 2. ekspr. pohlepno si prisvajati dobrine: tujci so razgrabljali naše bogastvo ♪
  5.      razgradítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razgraditi: razgraditev beljakovin ♪
  6.      razgradíti  -ím dov., razgrádil (ȋ í) narediti, povzročiti, da snov preide v svoje sestavine; razkrojiti: želodčni sokovi razgradijo hrano; organske snovi se razgradijo / s kuhanjem razgradimo vitamine uničimo // kem. narediti, povzročiti, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: encimi razgradijo beljakovine; razgraditi vodo na vodik in kisik; s kislinami razgraditi; biološko razgraditi ◊ biol. razstaviti organske snovi v celici razgrajèn -êna -o: razgrajena snov ♪
  7.      razgradljív  -a -o prid. (ȋ í) razkrojljiv: razgradljiva snov; biološko razgradljivi pralni praški ♪
  8.      razgrádnja  -e ž (ā) glagolnik od razgraditi: razgradnja organskih snovi / razgradnja beljakovin, maščob ♪
  9.      razgrajáč  -a m (á) ekspr. kdor (rad) razgraja: umiriti razgrajača; razgrajači in pretepači ♪
  10.      razgrájanje  -a s (á) glagolnik od razgrajati1: razgrajanje ga moti; otroško razgrajanje; razgrajanje v gostilni ♪
  11.      razgrajáški  -a -o prid. (á) ki (rad) razgraja: razgrajaški fantje / razgrajaško vedenje ♪
  12.      razgrájati 1 -am nedov. (á) 1. povzročati hrup, nemir zlasti z vedenjem: otroci radi razgrajajo; v sosednjem stanovanju že vse popoldne razgrajajo; razgrajajo, kot bi bili nori 2. v dejanju kazati notranjo napetost, jezo: na sestanku si tiho, doma pa razgrajaš / šla je pogledat, zakaj pes tako razgraja laja ● star. ponoči je razgrajal vihar divjal razgrajajóč -a -e: razgrajajoči šolarji so se umirili ♪
  13.      razgrájati 2 -am nedov. (á) kem. razgrajevati: razgrajati škrob v enostavne sladkorje ♪
  14.      razgrajevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razgrajevati: razgrajevanje mrtvih organizmov / razgrajevanje velikih molekul / razgrajevanje beljakovin ♪
  15.      razgrajeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, povzročati, da snov preide v svoje sestavine; razkrajati: razgrajevati odpadne snovi; hrana se v želodcu razgrajuje / toplota razgrajuje vitamine uničuje // kem. delati, povzročati, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: razgrajevati celulozo; razgrajevati velike molekule v manjše ◊ biol. razstavljati organske snovi v celici ♪
  16.      razgrápati  -am dov. (ā) knjiž. razriti, poškodovati: voda je razgrapala cesto razgrápan -a -o: razgrapana pot ♪
  17.      razgrébanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od razgrebati: razgrebanje pepela, žerjavice / razgrebanje po preteklosti ♪
  18.      razgrébati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z grebenjem delati, da kaj ni več skupaj, na kupu: razgrebati žerjavico; razgrebati s prsti / večkrat je razgrebal ogenj in nalagal drva 2. z grebenjem delati, da kaj zavzame večjo površino: razgrebati žerjavico po peči 3. z grebenjem povzročati, da je kaj poškodovano, uničeno: pazil je, da kokoši ne razgrebajo gred // ekspr. povzročati, da je kaj poškodovano, uničeno sploh: ljudje s čevlji razgrebajo parket; pren. trpljenje ji je razgrebalo obraz 4. nar. (močno) praskati: rane ne smemo razgrebati; razgrebati z nohti ● knjiž. zakaj razgrebaš stare rane znova povzročaš bolečine; knjiž. razgrebati po pesku grebsti ♪
  19.      razgrêbsti  -grêbem dov., razgrébel razgrêbla (é) 1. z grebenjem narediti, da kaj ni več skupaj, na kupu: kokoši so razgreble gnoj; razgrebla je suho listje in našla kostanj; razgrebsti sneg / z roko je razgrebel krtine 2. z grebenjem narediti, da kaj zavzame večjo površino: pesek nasujemo na tla in ga razgrebemo; razgrebsti žerjavico po kurišču; enakomerno razgrebsti 3. z grebenjem poškodovati, uničiti: kokoši so razgreble gredo // ekspr. povzročiti, da je kaj poškodovano, uničeno sploh: delo ji je razgreblo roke; da ne bi razgrebli še svežega betona, položimo čezenj deske; pren. žalost je materi razgrebla obraz 4. nar. (močno) opraskati: obuj se, trnje ti bo razgreblo noge razgrebèn -êna -o tudi razgrêben -a -o: na razgrebeno žerjavico je naložil drva; razgrebeno čelo ♪
  20.      razgréti  -gréjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti kaj (zelo) toplo: razgreti peč; s kurjenjem razgreti / razgreti mast / poletno sonce je razgrelo ozračje; kamen se je na soncu razgrel 2. povzročiti občutek (velike) toplote: sonce jih je razgrelo; med hojo so se razgreli / živahna igra otroke razgreje 3. ekspr. razvneti: glasba jih je razgrela; ljudje so se razgreli in govorili drug čez drugega / film jim je razgrel domišljijo // zelo razburiti, razjeziti: krivični očitki človeka razgrejejo; tako se je razgrel, da so ga komaj pomirili / molči že, se je razgrel ● ekspr. vino je družbo razgrelo zaradi popitega vina so postali bolj živahni, zgovorni; ekspr. s petjem borbenih pesmi jih je hotel razgreti spodbuditi, navdušiti razgrét -a -o: razgret obraz; pomiriti preveč razgrete razpravljavce; streha je razgreta; iz kuhinje je prišla vsa razgreta; razgret od hitre hoje ♪
  21.      razgrétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od razgreti: razgretje peči / z razgretjem preprečiti, da bi se živilo pokvarilo ♪
  22.      razgrétost  -i ž (ẹ̑) stanje razgretega: razgretost ozračja / od razgretosti se mu je orosilo čelo; razgretost obrazov / čustvena razgretost / govoril je brez vsake razgretosti; z veliko razgretostjo razlaga svoje načrte ♪
  23.      razgrévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od razgrevati: razgrevanje peči / razgrevanje domišljije ♪
  24.      razgrévati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati kaj (zelo) toplo: razgrevati peč / poletno sonce razgreva zemljo; skale se razgrevajo 2. povzročati občutek (velike) toplote: naporna hoja razgreva 3. ekspr. razvnemati: taka glasba razgreva strasti; razgrevati zavist; med pripovedovanjem se je vse bolj razgreval / razgrevati domišljijo / častihlepje jih razgreva // zelo razburjati, jeziti: krivica človeka razgreva; ne razgrevaj se zaradi stvari, ki jih ni mogoče spremeniti / domov pojdi, se je razgreval ♪
  25.      razgrínjanje  -a s (í) glagolnik od razgrinjati: razgrinjanje prta / razgrinjanje bistva problemov ♪

   266 291 316 341 366 391 416 441 466 491  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA