Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RAZ (3.226-3.250)
- brezčúten -tna -o prid. (ū) 1. ki je brez čustev, sočutja: brezčutni, sovražni ljudje; brezčuten je in surov / brezčuten obraz 2. ki je duševno otopel, brez volje: brezčuten duševni bolnik // ki je brez občutljivosti za zunanje dražljaje: ležal je brezčuten in kakor mrtev / brezčutna koža brezčútno prisl.: brezčutno gledati trpljenje drugih; brezčutno strmeti v strop ♪
- brezdélnost -i ž (ẹ̑) brezdelje: preživljati dneve v lenobni brezdelnosti / dražila jo je njegova lahkomiselnost in brezdelnost ♪
- brezdúšen -šna -o prid. (ū ȗ) ki je brez usmiljenja, sočutja: brezdušen malopridnež, trinog / boj proti brezdušnemu izkoriščanju // slabš. ki je brez čustev sploh: bil je brezdušen birokrat / brezdušen obraz, smehljaj brezdúšno prisl.: brezdušno zatirati podložnike ♪
- brezglàv in brezgláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) 1. ekspr. ki ravna brez presoje, premisleka: nepremišljen in brezglav človek; brezglava množica / brezglava politika; vse njihovo početje je bilo brezglavo in zaletavo // ki izraža veliko zmedenost, zbeganost: brezglava naglica / obšla ga je brezglava groza; vsi so kot brezglavi begali sem ter tja 2. redko ki je brez glave: brezglavo truplo brezglávo prisl.: brezglavo bežati; brezglavo se je zaljubil ♪
- brezglávec -vca m (ȃ) ekspr. brezglav, nepremišljen človek: tako ravna le brezglavec ◊ zool. brezglavci ribam podobne morske živalce z neizrazito glavo, Acrania ♪
- brezkônčnost -i ž (ó) značilnost, lastnost brezkončnega: brezkončnost vesoljstva; brezkončnost časa / dvigati se v brezkončnost; ladja je izginila v brezkončnosti voda / ekspr. razgovori se vlečejo v brezkončnost zelo dolgo; v neskončnost ♪
- brezkŕven -vna -o prid. (ŕ r̄) 1. ki je brez krvi, brez zdrave naravne barve: brezkrvni obraz; brezkrvna dekličina roka; brezkrvne ustnice 2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: tekst je nepomemben in brezkrven; dolgočasna brezkrvna poezija / bila je kot nezemeljsko, brezkrvno bitje ♪
- brezmíseln -a -o [sǝl] prid. (ȋ) knjiž. ki je brez misli: tako postane človek brezmiseln stroj / brezmiseln krik; brezmiselne, komaj razločne besede; brezmiselna, divja radost // ki je brez možnosti za uspeh; brezsmiseln: tak način upora je brezmiseln brezmíselno prisl.: govoriti brezmiselno ♪
- brezmôčen -čna -o prid. (ó) ki je brez moči: opotekel se je in brezmočen padel; bila je vsa drobna in brezmočna / brezmočna starost / brezmočen sanjač // ki vsebuje, izraža nemoč: brezmočen klic, smehljaj; škripal je z zobmi od brezmočne jeze brezmôčno prisl.: preklinjali so in brezmočno grozili; brezmočno je omahnil; roke so mu brezmočno visele ob telesu ♪
- brezoblíčnost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost brezobličnega: brezobličnost gmote / spačen do brezobličnosti; pred očmi se mu megli, vse prehaja v brezobličnost / brezobličnost novih pojmov ga draži / brezobličnost množice ♪
- brezobŕven -vna -o prid. (ȓ) knjiž. ki je brez obrvi: brezobrvni, z velikimi pegami posuti obraz ♪
- brezosében -bna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je brez osebne čustvene prizadetosti: v tej zadevi je treba biti brezoseben; zdela se mu je čisto brezosebna in hladna / brezosebni, odmaknjeni pogled; brezosebno pomilovanje // redko neoseben, objektiven: brezosebna kritika 2. ki ne izraža osebnih, tipičnih značilnosti: brezosebni junaki drame / pisateljev brezosebni stil; brezosebna hotelska soba ◊ lingv. brezosebna glagolska oblika oblika, ki ne kaže glagolske osebe; brezosebna raba brezosébno prisl.: v tem stavku je glagol rabljen brezosebno ♪
- brezosébnost -i ž (ẹ̑) značilnost brezosebnega: brezosebnost pripovedovanja / brezosebnost pri znanstvenem raziskovanju / brezosebnost in neizrazitost; brezosebnost epigonstva ♪
- brezpláčnost -i ž (á) značilnost brezplačnega: brezplačnost obveznega izobraževanja; brezplačnost zdravljenja ♪
- brezplódnost -i ž (ọ̄) značilnost brezplodnega: brezplodnost razgovorov / znanstvena brezplodnost ♪
- brezpogójen -jna -o prid. (ọ̄) ki je brez pogojev, pridržkov, izjem: zahtevati brezpogojno disciplino; izkazovati brezpogojno spoštovanje / brezpogojna kapitulacija ♦ biol. brezpogojni refleks nehotna, prirojena reakcija na dražljaj brez sodelovanja velikih možganov brezpogójno prisl.: brezpogojno verjeti, zaupati ♪
- brezpomóčnost -i ž (ọ̑) knjiž. nemožnost, nesposobnost pomagati si: beda in brezpomočnost internirancev; dražila ga je njena brezpomočnost / brezpomočnost duševne osamljenosti ♪
- brezpredméten -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nepotreben, odvečen, nesmiseln: brez denarnih sredstev bi bili vsi napori brezpredmetni; odlok je prišel prepozno, torej je bil brezpredmeten; vse govorjenje o tem se mu je zazdelo brezpredmetno / brez dražbe je postal nakup brezpredmeten // zastar. ki je brez vzroka, podlage, neosnovan: brezpredmetna žalost 2. redko s čuti nezaznaven; pojmoven, miseln: brezpredmetni fantazijski svet ◊ um. brezpredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo ♪
- brezprizíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki ne dopušča priziva, ugovora: odgovor je bil resen in brezpriziven; avtonomna in brezprizivna družbena oblast / brezpriziven, dogmatičen razsodnik brezprizívno prisl.: sodba je dokončno in brezprizivno rešila spor ♪
- brezprostórnost -i ž (ọ̄) knjiž. prostorska neomejenost, neskončnost: kozmična brezprostornost; ravnina je vzbujala vtis brezprostornosti // um. neodvisnost od prostora: brezprostornost slikarske kompozicije; s praznim ozadjem je slikar dosegel vtis brezprostornosti ♪
- brezskŕben -bna -o prid., brezskŕbnejši (ŕ r̄) ki je brez skrbi: brezskrbni otroci / brezskrben izraz obraza / njegova mladost je bila brezskrbna; prijetno, brezskrbno življenje brezskŕbno prisl.: brezskrbno si je požvižgaval; brezskrbno govoriti, spati, živeti ♪
- brezskŕbnost -i ž (ŕ) lastnost brezskrbnega človeka: njegova brezskrbnost jo je dražila / živeti v srečni brezskrbnosti ♪
- brezsmótrnost -i ž (ọ̑) knjiž., redko brezciljnost: razdvojenost in brezsmotrnost ♪
- brezsrámen -mna -o prid. (á ā) knjiž. ki je brez sramu: brezsramna ženska / brezsramen smeh; brezsramne besede // redko brezobziren, brezvesten, nepošten: brezsramni prekupčevalci / brezsramna predrznost brezsrámno prisl.: brezsramno se razgaliti ♪
- brezstrásten -tna -o prid. (á ā) ki je brez strasti: brezstrastno dekle // neodvisen od čustev: brezstrasten kritik, zgodovinar / brezstrasten in neprodiren obraz; brezstrasten ton glasu brezstrástno prisl.: pisal je stvarno in brezstrastno ♪
3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326