Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RAZ (2.816-2.840)
- avtoritéta -e ž (ẹ̑) ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči, znanja: imeti, uživati avtoriteto; to mu jemlje avtoriteto; učitelj si mora ohraniti avtoriteto v razredu; zastavil je vso svojo avtoriteto; očetova, profesorjeva avtoriteta / avtoriteta države, partije // kdor ima, uživa tak ugled ali vpliv: ta človek je velika avtoriteta; priznavajo ga za avtoriteto; on je največja avtoriteta v atomski fiziki ♪
- ávtostòp -ópa m (ȃ-ȍ ȃ-ọ̄) zastonjska vožnja z avtomobilom, katerega voznik ustavi na prosilčev znak: v stiski si je pomagal z avtostopom; potovati z avtostopom; žarg. iti na avtostop; neskl. pril.: močno se je razvilo avtostop potovanje; prisl.: peljati se avtostop ♪
- avtotipíja -e ž (ȋ) tisk. tehnika visokega tiska z rastrskim klišejem: avtotipija je v reprodukcijah najpogosteje rabljena / v knjigi je razmeroma dosti avtotipij odtisov v tej tehniki // kliše, ki izkazuje poltone; rastrski kliše ♪
- azbést -a m (ẹ̑) snov iz nezgorljivih azbestnih vlaken in nezgorljivega vezilnega materiala: obložiti z azbestom; zaščitna obleka iz azbesta // min. vlaknati različek serpentina ali amfibola: serpentinov azbest; naravne zaloge azbesta ♪
- aziátski -a -o prid. (ȃ) nav. slabš. azijski: necivilizirana aziatska dežela / poševne aziatske oči / aziatske navade surove, divje aziátsko prisl.: njegov obraz je bil aziatsko brezčuten ♪
- ázijski -a -o prid. (á) nanašajoč se na Azijce ali Azijo: azijske in afriške države; azijske džungle / azijska nepredirnost obraza / epidemija azijske gripe gripe, ki se širi iz Azije ♪
- ážio -a m (ā) fin. razlika med nominalno in večjo tržno vrednostjo deviz, vrednostnih papirjev ♪
- b [bé in bǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, b béja tudi b-ja (ẹ̄; ǝ̏) druga črka slovenske abecede: napiši b; mali b / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b ● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse ◊ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b b neskl. pril. drugi po vrsti: točka b potrebuje razlage / 1. b razred / hotel B kategorije ◊ gled. abonma reda B; med. vitamin B in B vitamin; muz. ton b za polton znižani ton h; B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani ♪
- bà medm. (ȁ) izraža malomarno zavrnitev: ba, kaj mi morejo! ba, to so čenče! ♪
- babaríja -e ž (ȋ) nav. mn., ekspr., redko neumno, prazno govorjenje: ne brigajo me vaše babarije ♪
- bábilon -a m (ȃ) ekspr. velik nered, zmešnjava: pri njih je pravi babilon; kakšen babilon pa imate / na ladji je bil cel babilon jezikov govorilo se je dosti različnih jezikov ♪
- babilónski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na Babilonce ali Babilon: babilonska kultura; babilonska klinopisna pisava ∙ babilonski stolp po bibliji stolp, ki naj bi segal do neba; babilonska sužnost sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu // star., kot luteranska psovka za katoličane nesramen, razuzdan: vlačuga babilonska; prase babilonsko 2. ekspr., v zvezi z zmešnjava, zmeda zelo velik: vladala je prava babilonska zmešnjava ♪
- babilónščina -e ž (ọ̑) 1. babilonski jezik: asirščina in babilonščina 2. ekspr. nekaj nerazumljivega: njegovo govorjenje je bilo zame prava babilonščina ♪
- babjevérec -rca m (ẹ̑) ekspr. praznoverec, vraževerec: imeli so ga za babjeverca; ne bodi tak babjeverec ♪
- babjevéren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ekspr. praznoveren, vraževeren: nisem babjeveren, pa se vendar bojim / polotil se ga je babjeveren strah neutemeljen ♪
- babjevérnež -a m (ẹ̑) ekspr. praznovernež, vraževernež: ciganka prerokuje babjevernežem ♪
- babjevérnost -i ž (ẹ́) ekspr. praznovernost, vraževernost: znan je po svoji babjevernosti ♪
- babjevérski -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. praznoveren, vraževeren: babjeverske misli ♪
- babjevérstvo -a s (ẹ̑) ekspr. praznoverstvo, vraževerstvo: preganjati babjeverstvo ♪
- bábji -a -e prid. (ȃ) slabš. 1. ženski: babja radovednost; babje opravljanje / prepira so krivi babji jeziki; ekspr. to so babje čenče / ekspr. hudič babji ∙ slabš. babji gregor ženskar, babjak; ekspr. babji semenj hrupen ženski klepet; ekspr. babja vera praznoverje 2. nemožat, strahopeten: babje vedenje; ta človek je babjega srca ◊ meteor. babje poletje ali poljud. babje leto doba lepega vremena v začetku jeseni; babje pšeno zrnate snežne padavine; prisl.: čisto po babje je javkal ♪
- bàh medm. (ȁ) izraža malomarno zavrnitev: bah, kar naj ga ima ♪
- báhanje in bahánje -a s (á; ȃ) glagolnik od bahati se: to je le prazno bahanje ∙ preg. velik v bahanju, majhen v dejanju ♪
- baháštvo -a s (ȃ) bahavost, bahanje: iz samega bahaštva si je kupil avto; njegove besede so bile prazno bahaštvo ♪
- bahávost -i ž (á) lastnost bahavega človeka: poznali so bahavost tega človeka; sama bahavost ga je / te besede so prazna bahavost ♪
- bájbáj medm. (ȃ-ȃ) žarg. izraža pozdrav pri slovesu; nasvidenje: sporoči mi, bajbaj ♪
2.691 2.716 2.741 2.766 2.791 2.816 2.841 2.866 2.891 2.916