Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RAZ (2.266-2.290) 
- praznovérski -a -o prid. (ẹ̑) praznoveren: praznoverski ljudje / praznoverske navade ♪
- praznovérstvo -a s (ẹ̑) praznoverje: boriti se proti praznoverstvu / praznoverstvo primitivnih ljudstev ♪
- práža -e ž (á) lov. užitna drobovina divjačine; cvrček: speči pražo ♪
- pražárna -e ž (ȃ) obrat za praženje: pražarna kave; delavke v pražarni ♦ metal. pražarna rude ♪
- pražárnica -e ž (ȃ) redko pražarna: pražarnica in embalirnica kave ♪
- prážen -žna -o (ȃ) pridevnik od prag: pražna deska ♪
- práženec -nca m (ȃ) gastr. jed, zlasti iz jajc, mleka, moke, pečena na maščobi in zdrobljena: peči praženec; potresti praženec s sladkorjem ♪
- práženje -a s (á) glagolnik od pražiti: praženje kave; praženje in kuhanje ♪
- pražílec -lca [tudi u̯c] m (ȋ) 1. delavec, ki praži: pražilec kave ♦ metal. pražilci rude 2. naprava za praženje; pražilnik: pražilec za kavo / pražilec za kruh opekač ♪
- pražílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na praženje: pražilna naprava, priprava / pražilna peč peč za praženje rude ♪
- pražíljka -e ž (ȋ) nar. 1. listnato drevo, ki raste v Braziliji in daje dragocen les; bražiljka: deblo pražiljke // rdeče barvilo iz lesa tega drevesa: barvati pirhe s pražiljko 2. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina; bazilika: vonj rožmarina in pražiljke ♪
- pražílnica -e ž (ȋ) pražarna: pražilnica kave ♪
- pražílnik -a m (ȋ) naprava za praženje: pražilnik za kavo / pražilnik za kruh opekač ♪
- prážiti -im nedov. (á ȃ) 1. s segrevanjem, navadno na manjši količini maščobe, delati, da dobi živilo rjavo barvo: pražiti čebulo na olju; pražiti drobtine, moko / pražiti kavo, sladkor; pren., ekspr. cel dan se je pražil na soncu 2. pripravljati jed na majhni količini vroče maščobe: pražiti jetra; pražiti koščke mesa; pražiti krompir pražiti kuhan, na lističe zrezan krompir ◊ metal. pražiti rudo s segrevanjem odstranjevati iz rude hlapljive in gorljive snovi prážen -a -o: pražen(i) krompir; pražen(i) sladkor; pražena kava; pražena jetra ♪
- prážív -í ž (ȃ-ȋ) knjiž. pražival: v morju živeče praživi ♪
- práživál -i [au̯] ž (ȃ-ȃ) nav. mn., biol. enocelična žival: raziskovati luknjičarke in druge praživali; okamnele praživali ♪
- práživálca tudi práživálica -e [tudi u̯c] ž, rod. mn. práživálic in práživálc (ȃ-ȃ) biol. manjšalnica od pražival: plankton sestavljajo različne praživalce ♪
- prážnje -a s (á) etn. pražnje platno: rjuhe iz novega pražnja; kos pražnja ♪
- prážnji -a -e prid. (á) star. prazničen, boljši: pražnji klobuk; pražnji prt; ima eno samo pražnjo obleko; bela pražnja srajca ● star. pražnji dan praznični dan, praznik; star. pražnja stran življenja vesela, vedra ◊ etn. pražnje platno tanko ročno tkano platno prážnje prisl.: pražnje obleči otroke; pražnje razpoložen človek; sam.: preobleči se v pražnje v praznično, boljšo obleko; priti v pražnjem praznično oblečen ♪
- prážupníja -e ž (ȃ-ȋ) zgod. velika župnija, ustanovljena ob organiziranju cerkve v kaki deželi: sedež pražupnije ♪
- prážužélka -e ž (ȃ-ẹ̑) nav. mn., zool. nekrilate žuželke, katerih razvoj poteka brez metamorfoze, Apterygota ♪
- prèdizobrázba -e ž (ȅ-ȃ) predhodna izobrazba: komisija je ugotovila, da večina kandidatov nima primerne predizobrazbe; ustrezna predizobrazba za sprejem na univerzo / za ta poklic je potrebna tehnična predizobrazba ♪
- prèdprázničen -čna -o prid. (ȅ-á) nanašajoč se na čas pred praznikom: predpraznično razpoloženje / predpraznični dnevi ♪
- predprážen -žna -o prid. (ȃ) ki je, se nahaja pred pragom: s predpražne plošče je stopil v vežo ♪
- predprážnik -a m (ȃ) priprava za odstranjevanje blata, prahu s podplatov: očistiti predpražnik; obrisati si čevlje na predpražniku; pod predpražnikom je našla ključ od sobe; kovinski, lesen predpražnik ♦ tekst. kokosov predpražnik iz kokosovih vlaken ♪
2.141 2.166 2.191 2.216 2.241 2.266 2.291 2.316 2.341 2.366 
