Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RAZ (2.251-2.275) 
- praznoglàv in praznogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. omejen, neumen: praznoglav človek; mati mu je večkrat rekla, da je praznoglav ♪
- praznoglávec -vca m (ȃ) praznoglav človek: zaničevati praznoglavce; domišljavi praznoglavci ♪
- praznoglávost -i ž (ā) ekspr. lastnost praznoglavega človeka: njegova praznoglavost je očitna / narediti kaj iz praznoglavosti ♪
- praznorók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki nima, ne nosi ničesar v rokah: hodil je ob njej praznorok ∙ ekspr. hčere ne bom pustil praznoroke od hiše brez denarja, premoženja; ekspr. z lova se je vrnil praznorok ničesar ni ulovil ♪
- práznost -i ž (á) knjiž. lastnost, stanje praznega: praznost prostora, sobe / spoznal je praznost in nesmiselnost svojega ravnanja / ekspr. obsodili so praznost njegovega članka ♪
- praznôta -e ž (ó) ekspr. praznina: kamor je pogledal, je bila sama praznota in opuščene domačije; njegova postava se je izgubila v praznoti / praznota zapuščenega dvorišča / praznota dovtipov / duhovna praznota; občutje praznote ♪
- praznôten -tna -o prid. (ó) ekspr. prazen: praznotne ulice / praznotno govorjenje / praznoten trud ♪
- praznoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor praznuje: veseli glasovi praznovalcev / praznovalcu so prisrčno čestitali ♪
- praznovánje -a s (ȃ) glagolnik od praznovati: udeležiti se praznovanja / praznovanje rojstnega dneva, obletnice / praznovanje nedelj in zapovedanih praznikov ♪
- praznováti -újem nedov. (á ȗ) proslavljati kak pomemben dogodek ali spomin nanj: zvečer bomo praznovali njen rojstni dan; slovesno praznovati dan republike; praznovati obletnico pesnikove smrti; novo leto bomo praznovali doma / obletnica poroke je danes, praznovali bomo pa jutri // nav. ekspr. ne delati, počivati: trgovine danes praznujejo / konji so praznovali v hlevu ● danes praznuje naša mama rojstni dan ima; jutri bo praznoval osemdesetletnico bo star osemdeset let; publ. naši igralci so na tem igrišču že tretjič praznovali zmago zmagali ◊ rel. praznovati božič; praznovati nedeljo udeležiti se
maše in ne opravljati težkih fizičnih del praznován -a -o: slovesno praznovana obletnica pisateljeve smrti ♪
- praznovérec -rca m (ẹ̑) praznoveren človek: imeli so ga za praznoverca ♪
- praznovéren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki veruje v nenavadno, skrivnostno moč pojavov, stvari: praznoveren človek; biti, postati praznoveren / praznoverne navade ♪
- praznovérje -a s (ẹ̑) verovanje v nenavadno, skrivnostno moč pojavov, stvari: preganjati, širiti praznoverje / smejali so se mu zaradi njegovega praznoverja ♪
- praznovérnež -a m (ẹ̑) praznoveren človek: ciganka prerokuje praznovernežu ♪
- praznovérnost -i ž (ẹ́) lastnost praznovernega človeka: izrabil je njegovo praznovernost / odklanjati praznovernost ♪
- praznovérski -a -o prid. (ẹ̑) praznoveren: praznoverski ljudje / praznoverske navade ♪
- praznovérstvo -a s (ẹ̑) praznoverje: boriti se proti praznoverstvu / praznoverstvo primitivnih ljudstev ♪
- práža -e ž (á) lov. užitna drobovina divjačine; cvrček: speči pražo ♪
- pražárna -e ž (ȃ) obrat za praženje: pražarna kave; delavke v pražarni ♦ metal. pražarna rude ♪
- pražárnica -e ž (ȃ) redko pražarna: pražarnica in embalirnica kave ♪
- prážen -žna -o (ȃ) pridevnik od prag: pražna deska ♪
- práženec -nca m (ȃ) gastr. jed, zlasti iz jajc, mleka, moke, pečena na maščobi in zdrobljena: peči praženec; potresti praženec s sladkorjem ♪
- práženje -a s (á) glagolnik od pražiti: praženje kave; praženje in kuhanje ♪
- pražílec -lca [tudi u̯c] m (ȋ) 1. delavec, ki praži: pražilec kave ♦ metal. pražilci rude 2. naprava za praženje; pražilnik: pražilec za kavo / pražilec za kruh opekač ♪
- pražílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na praženje: pražilna naprava, priprava / pražilna peč peč za praženje rude ♪
2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 
