Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAZ (19.651-19.675)


  1.      zastávnik 1 -a m (ȃ) 1. zastavonoša: iztrgal je zastavo zastavniku ♦ etn. zastavonoša v ženitovanjskem sprevodu 2. podoficirski čin, za stopnjo višji od višjega vodnika I. razreda, ali nosilec tega čina: napredovati v zastavnika / zastavnik I. razreda podoficirski čin, za stopnjo višji od zastavnika, ali nosilec tega čina 3. redko drog za zastave: na zastavniku plapola zastava ♪
  2.      zastávnost  -i ž (á) 1. krepka raščenost, razvitost: fantova zastavnost in zdravje // knjiž. krepkost, trdnost: zastavnost rasti 2. star. resnost, umirjenost: igralec bi moral dati junaku več zastavnosti in lagodnosti 3. zastar. uglednost, imenitnost: izgubiti družbeno zastavnost ♪
  3.      zastíranje  -a s (ȋ) glagolnik od zastirati: zastiranje oken / zastiranje razgleda / zastiranje zemlje okrog sadnih dreves ♪
  4.      zastírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. s svojo prisotnostjo na določenem mestu povzročati a) da kaj ni (dobro) vidno: oblaki zastirajo sonce / megle, veje zastirajo razgled / mrak zastira hribe b) da je kaj ovirano glede na svojo dejavnost: pričeska ji zastira oči; pren. nevednost, sovraštvo jim zastira oči c) da je dostop svetlobe oviran: zavese na oknu zastirajo dnevno svetlobo / visoko drevje zastira mladike 2. knjiž. s čim, danim na določeno mesto, delati, da je dostop svetlobe oviran: zastirati okna / zastirati si oči z roko zaslanjati 3. knjiž., ekspr. delati, da je pomen, vsebina česa prikrita, nejasna: zastirati besede, stavke / vse te stvari zastirajo probleme ◊ agr. pokrivati zemljo, zlasti okrog sadnega drevja, s pokošeno travo, slamo, da se zavarujejo korenine ali plodovi ♪
  5.      zastójen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zastoj: zastojna tekočina / zastojne razmere ◊ fiz. zastojni tlak tlak v toku tekočine zaradi zastajanja ob oviri; zastojna točka točka v toku ob oviri, v kateri tekočina miruje ♪
  6.      zastókati  -am stil. -stóčem dov. (ọ́ ọ̑, ọ̄) 1. dati slaboten, zategel glas, zlasti zaradi telesne bolečine: kljub bolečini ni niti zastokal; zastokati v spanju; globoko, tiho zastokati // ekspr. dati stoku podoben glas: izpodsekano drevo je zastokalo in se zrušilo; sani so pod težo zastokale 2. ekspr. potožiti, zatarnati: zastokala je, da se vse draži / le kaj bo z nami, je zastokala ♪
  7.      zastónj  prisl. (ọ́) 1. brez plačila, brezplačno: dati, dobiti kaj zastonj; rad je prišel, ker je zastonj jedel in pil; ekspr. prodati kaj napol, skoraj zastonj / ekspr. pazi na kozarce, saj niso zastonj 2. pog. izraža neuspešnost dejanja glede na dosego cilja; zaman: zastonj jim je dokazoval, da se nimajo česa bati; zadovoljen je bil, da se ni trudil zastonj; hotel je v miru premisliti. Vse zastonj / v povedni rabi ne jokajte, tu je vse zastonj ● pog. nismo se zastonj bali brez vzroka; pog. zastonj se še pes ne obesi vsaka stvar ima svoj vzrok ♪
  8.      zastópati  -am nedov. (ọ̄) 1. biti, nastopati kje a) za koga, v imenu koga: zastopati društvo, očeta na slovesnosti / zastopati v skupščini narodno manjšino b) kot član, pripadnik česa: našo državo zastopa na tekmovanju deset tekmovalcev c) skrbeč, prizadevajoč si za kaj: zastopati koristi, pravice koga / zastopati zakon 2. opravljati pravne posle za drugega: direktor zastopa banko; že tri leta zastopa več tujih podjetij / zastopati koga pred sodiščem / pravno zastopati koga 3. biti povezan s čim in si prizadevati, zlasti z govorjenjem, za veljavo, uveljavitev tega: zastopati kako mnenje, publ. stališče; razpravljavci zastopajo različne nazore, teze / zastopam mnenje, da je gradnja nepotrebna ♦ jur. obtožnico zastopa javni tožilec zastópan -a -o 1. deležnik od zastopati: sklepanje pogodb med kupci in zastopano delovno organizacijo 2. v povedni rabi biti upoštevan, navzoč: najbolj je zastopana rdeča barva; materinščina ni bila zastopana / publ. te kamnine so v gorovju zastopane na več mestih so, se najdejo ♪
  9.      zastópen  -pna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. star. razumen, razsoden: vsak zastopen človek bi tako ravnal 2. zastar. ki se razume, živi v slogi: biti zastopen s sosedom zastópno prisl.: zastopno govoriti ♪
  10.      zastopíti 1 in zastópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) nižje pog. razumeti, dojeti: ne more govoriti, zastopi pa vse / tiho bodi, saj nič ne zastopiš / tako bo in nič drugače, zastopiš zastopíti se in zastópiti se razumeti se: lahko je zadovoljna, da se tako zastopita / on se na nič ne zastopi ♪
  11.      zastópniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zastopnike: zastopniška vloga / zastopniška pogodba / razvijanje zastopniške mreže / zastopniška podjetja / volitve zastopniških organov ♪
  12.      zastópnost  -i ž (ọ́) 1. star. razumnost, razum: on je brez vsake zastopnosti / v šoli je dobil nekaj zastopnosti 2. zastar. razumevanje: zahvaliti se komu za zastopnost / živeti s kom v lepi zastopnosti slogi ♪
  13.      zastópstvo  -a s (ọ̑) 1. dejavnost opravljanja pravnih poslov za druge: opustiti, prevzeti zastopstvo; zaslužek od zastopstva / generalno zastopstvo; zastopstvo za šampanjec 2. poslovna enota zunaj sedeža organizacije, podjetja, ki opravlja pravne posle za drugega: ukiniti, ustanoviti zastopstvo / delati v trgovinskem, zavarovalniškem zastopstvu 3. dejstvo, da se kdo zastopa sploh: spremeniti načela zastopstva / sorazmerno zastopstvo društev v odboru 4. skupina, skupnost, ki zastopa koga: določiti, voliti zastopstvo / star. obrtna zbornica je zastopstvo obrtništva // zgod., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji zastop: mestno, okrajno zastopstvo ♪
  14.      zástor  -ôra tudi -a m (á ó; á) 1. glavna odrska zavesa: zastor se dvigne, razmakne, spusti / kot pojasnilo, opozorilo na koncu dramskega dela, dejanja zastor izraža, da se zastor spusti 2. knjiž. priprava, s katero se kaj zastira: spustiti zastor čez okna / pločevinasti zastor vrat rolo; zaščitni zastor na izložbenem oknu / kot je ločen z zastorom zaveso // ekspr., navadno s prilastkom kar ovira dostop svetlobe, omejuje videnje sploh: zastor dežja, oblakov; zastor dreves 3. zastar. predpasnik: opasati si, zavezati si zastor ● zastor pade predstava, dejanje je končano; knjiž. zastor nad njegovim življenjem se je zagrnil umrl je ♪
  15.      zastrán  in zastran predl. (ȃ) star., z rodilnikom zaradi: prepirali so se zastran poti; razburjenost zastran nočnega dogodka se je polegla / oglasil se je zastran plačila / zastran njega so pomirjeni; pogovorili so se zastran bližnje poroke / tega ne pravim samo zastran lepšega ♪
  16.      zastranítev  -tve ž (ȋ) knjiž. odmik, oddaljitev od obravnavanega: opozoriti razpravljavca na zastranitev od teme; zastranitev pri pisanju / delati zastranitve v pogovoru ♪
  17.      zastranjeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. odmikati se, oddaljevati se od obravnavanega: zastranjevati v razpravi zastranjujóč -a -e: zastranjujoče pisanje ♪
  18.      zastrašíti  -ím in zastrášiti -im dov., zastrášil (ȋ í; á ȃ) z vzbuditvijo strahu narediti, povzročiti, da se koga odvrne od kakega dejanja, dela: da bi delavce zastrašili, so stavkajoče odpustili; zastrašiti otroka, da ne bo več kradel / zastrašiti koga s strogimi zakoni / streli so jih zastrašili zastrašèn -êna -o in zastrášen -a -o 1. deležnik od zastrašiti: zastrašen človek; biti zastrašen 2. ki izraža stanje takega človeka: zastrašen pogled; zastrašene oči; prisl.: zastrašeno ravnati ♪
  19.      zastréti  -strèm dov., zastŕl (ẹ́ ȅ) 1. s čim, danim na določeno mesto, narediti, da kaj ni (dobro) vidno: zastreti kot sobe z odejo // s svojo pojavitvijo na določenem mestu povzročiti, da kaj ni (dobro) vidno: oblak zastre sonce / večer zastre pokrajino / megle so jim zastrle pogled na dolino 2. knjiž. s čim, danim na določeno mesto, narediti, da je dostop svetlobe oviran: zastreti okna / zastreti svetilko / zastreti zavese zagrniti // s svojo pojavitvijo na določenem mestu povzročiti, da je dostop svetlobe omejen: ledene rože so zastrle okna / drevesa so zastrla mladike 3. knjiž., ekspr. narediti, da je pomen, vsebina česa prikrita, nejasna: zastreti svojo besedo, pripoved / zastreti svoja čustva zastŕt -a -o 1. deležnik od zastreti: zastrt pogled; namen je ostal večini zastrt; z meglo zastrta pobočja 2. ekspr. ki ne kaže svojih lastnosti, značilnosti v polni meri: prijatelj mu je ostal dolgo časa zastrt / zastrti barvni toni; prisl.: zastrto se izražati ♪
  20.      zastrméti se  -ím se dov. (ẹ́ í) strmeč se zagledati: zastrmeti se v koga, za kom; zastrmeti se komu v obraz; topo, začudeno se je zastrmel predse / ekspr. pogled se je zastrmel vanj zastrméti postati negiben, tog zaradi velikega duševnega vznemirjenja: zastrmeli so, česa vsega je še zmožen zastrmèl in zastrmél -éla -o: negibni in zastrmeli ljudje zastrmèn in zastrmljèn -êna -o: zastrmeni obrazi ♪
  21.      zastrúpljati  -am nedov. (ú) 1. povzročati, da v organizem prihaja strup: zastrupljati goste s pokvarjeno hrano; ta tovarna zastruplja ribe v reki / zastrupljati (si) želodec s tobakom // usmrčevati tako, da v organizem prihaja strup: zastrupljati nasprotnike, tekmece / zastrupljati miši, podgane 2. delati, povzročati, da postaja kaj strupeno: zastrupljati hrano, vodo / tovarne zastrupljajo ozračje 3. ekspr. delati, povzročati, da dobiva kdo zelo slabe, nezaželene lastnosti: zastrupljati koga z nepopustljivostjo, pesimizmom // delati, povzročati, da postaja kaj zelo težko, neprijetno: zastrupljati odnose med narodi; z očitki zastrupljati komu življenje / začel je zastrupljati ozračje okrog njega ustvarjati take razmere, okoliščine, da bi mu škodoval, ga onemogočil / dvom mu zastruplja delo zastrúpljati se delati samomore z uživanjem strupa: v obupu, stiski se ljudje tudi zastrupljajo zastrupljajóč -a -e: zastrupljajoča pijača ♪
  22.      zastrupljeváti  -újem nedov. (á ȗ) zastrupljati: zastrupljevati miši / zastrupljevati razpoloženje med ljudmi ♪
  23.      zasúk  -a m (ȗ) glagolnik od zasukati: zasuk niti, vrvi / po zasuku je treba ključ izvleči / zasuki pri plesu obrati / zasuk razpoloženja, zgodbe ♦ fiz. premik telesa za določen kot pri vrtenju okoli nepremične osi ♪
  24.      zasúkati  -am in -súčem dov., tudi zasukájte; tudi zasukála (ú) 1. vzdolžno zaviti kaj, da dobi obliko spirale: zasukati nit na koncu in jo vdeti / ekspr. zasukati (si) brke 2. premakniti kaj okoli njegove osi v manjšem, krajšem premiku: zasukati glavo; zasukati radijski gumb; zasukati ključ, volan na desno; zasukati za deset stopinj 3. obrniti: napadalci zasukajo konje in zbežijo; popoldne se je veter zasukal / zasukati top proti utrdbi; zasukati se v levo / zasukati oči / ekspr. zasukati pogovor drugam 4. ekspr. ustrezno namenu začeti uporabljati kaj, delati s čim: zasukati meč, orodje 5. ekspr. spremeniti, obrniti: odločitev je zasukala položaj; njuni odnosi so se zasukali / življenje se mu je zasukalo ● zasukati kolo zavrteti; ekspr. zasukati (si) rokave z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati; ekspr. zasukati stavek drugače povedati, izraziti zasúkati se 1. v manjšem, neenakomernem zavoju se premakniti okoli svoje osi: vrtinec se je nekajkrat zasukal / dim, plamen se zasuka proti nebu 2. zaviti, obrniti se: pot se zasuka proti jugu, v gozd / reka se zasuka v loku 3. ekspr. začeti hitro opravljati delo, premikajoč se zdaj v eno, zdaj v drugo smer: zasukala se je in kosilo je bilo pripravljeno; zasukajte se, da končamo pred nočjo 4. ekspr. zaplesati: na plesišču so se zasukali prvi pari ● ekspr. zasukalo se mu je postal je zmeden, nerazsoden zasúkan -a -o: zasukani brki ∙ star. bil je dober človek, toda malo na posebno stran zasukan čudaški, nenavaden; ekspr. z zasukanimi vprašanji jih je spravil v zadrego zapletenimi, zavitimi ♦ gozd. zasukana rast debla pojav, da lesna vlakna ne potekajo vzporedno z daljšo osjo debla ♪
  25.      zasúkniti  -em dov. (ú ȗ) zasukati: zasukniti nit, vrv / zasukniti ključ, krmilo / zasuknil je konja in odjezdil obrnil / zmaga je zasuknila položaj spremenila, obrnila / zasukniti pogovor na drugo stvar / star. zasukniti se z dekletom zaplesati ● nar. prekmursko zasukniti darilo v papir zaviti; ekspr. zasuknilo se mu je, da to govori postal je zmeden, nerazsoden zasúknjen -a -o: navzgor zasuknjeni brki ♪

   19.526 19.551 19.576 19.601 19.626 19.651 19.676 19.701 19.726 19.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA