Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAZ (1.891-1.915)


  1.      dražílen  -lna -o prid. (ȋ) ki draži, vznemirja: dražilne dišave; dražilno obmorsko podnebje / dražilen kašelj ♦ čeb. dražilno pitanje krmljenje čebel z namenom, da bi matica močneje zalegala dražílno prisl.: dražilno vplivati na kaj ♪
  2.      dražílnost  -i ž (ȋ) lastnost dražilnega: dražilnost dima / dražilnost zdravila ♪
  3.      dražílo  -a s (í) sredstvo, ki dražilno vpliva na organizem: kofein je lahko nevarno dražilo; uživati dražila; njena bližina je delovala nanj kot dražilo ♦ med. spolno dražilo afrodiziak ♪
  4.      dražítelj  -a m (ȋ) dražilec: imenovali so ga za uradnega dražitelja / dražitelji niso odnehali ♪
  5.      dražítev  -tve ž (ȋ) zviševanje cene: nenehna dražitev potrošniškega blaga ♪
  6.      dražíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. zviševati ceno: meso kar naprej dražijo / življenje se zmeraj bolj draži 2. s ponujanjem večje vsote potegovati se za blago, ki se prodaja na dražbi: mi bomo dražili travnik, sosedovi pa njive; dražiti za koga drugega ♪
  7.      dražíti  in drážiti -im, in drážiti -im nedov. (ȋ á; á ā) 1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: prah draži pljuča; dražiti oči s solzivcem; dražiti živce; brezoseb. draži ga h kašljanju, na kašelj / pečenka ga prijetno draži v nos; sadje draži tek pospešuje, veča // razvnemati, podžigati: dražiti domišljijo; skrivnost je dražila dekličino radovednost 2. spravljati koga v razburjenost, jezo: paglavci dražijo berača; to ga draži kot rdeča ruta bika / dražiti čebele, psa / dražijo jo, da ima fanta; vsi jo dražijo z njim šalijo se, ker ga ima rada, ker jo ima rad; zelo me draži, da ga nisem spoznala 3. redko hujskati, podpihovati: dražil je ravnatelja proti meni dražèč -éča -e: dražeč nemir; dražeča snov ♪
  8.      dražljáj  -a m (ȃ) vpliv, spodbuda, ki povzroči reakcijo organizma: živci prenašajo, prevajajo, sprejemajo dražljaje; reagirati na dražljaje; biti občutljiv za dražljaje; notranji, zunanji dražljaj; zaznavanje dražljajev / čutni, slušni, svetlobni dražljaj; fizični, mehanski dražljaji / erotični dražljaj ♪
  9.      dražljájski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dražljaj: dražljajski pogoji ♦ psih. dražljajski prag najnižja jakost dražljaja, ki še povzroči občutek ♪
  10.      dražljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki deluje na organizem tako, da nastane reakcija: dražljiv dim, vonj; dražljive dišave, snovi / dražljiv nasmešek; bila je v zanj že dražljivi bližini; obšla ga je čudno dražljiva misel; vsak dan je postajala bolj dražljiva // redko razdražljiv, razburljiv: bolnik postane včasih dražljiv; dražljiva žival 2. redko občutljiv za dražljaje: dražljiv sapnik dražljívo prisl.: vonj je dražljivo silil v nosnice; dražljivo razgaljene ženske ♪
  11.      dražljívec  -vca m (ȋ) kdor koga draži, razburja: razgnal je hujskače in dražljivce ♪
  12.      dražljívka  -e ž (ȋ) ženska oblika od dražljivec ♪
  13.      dražljívost  -i ž (í) lastnost dražljivega: koketna dražljivost dekleta / znan je bil po svoji surovosti in dražljivosti / prevelika čutna dražljivost; dražljivost živčevja ♪
  14.      drážnica  -e ž (ȃ) nar. odtočni jarek: na močvirnem svetu so naredili veliko dražnic ♦ gozd. odtočni jarek ob robu gozdne ceste kot podaljšek dražnika ♪
  15.      drážnik  -a m (ȃ) nar. odtočni jarek: dražnik na cesti ni bil očiščen ♦ gozd. poševni odtočni jarek na gozdnih cestah ♪
  16.      drúgorazréden  -dna -o prid. (ū-ẹ̑) ki je po kakovosti, pomembnosti na drugem mestu: drugorazredno sadje // ekspr. slabši, manjvreden: predvajajo same drugorazredne filme; drugorazreden pisatelj / redko drugorazreden pomen stranski, postranski ♪
  17.      dvóbrázden  -dna -o prid. (ọ̑-ā) agr., v zvezi dvobrazdni plug plug, ki istočasno reže, orje dve brazdi ♪
  18.      dvóobrázen  -zna -o prid. (ọ̑-ā) knjiž. ki ima dve ali več podob, oblik: prikazal je nevarnost tiste dvoobrazne, zdaj uničujoče, zdaj ustvarjajoče strasti / dvoobrazno ravnanje dvolično ♪
  19.      dvóobráznost  -i ž (ọ̑-ā) značilnost, lastnost dvoobraznega: estetska dvoobraznost je v delu očitna / dvoobraznost strankinega vodstva dvoličnost ♪
  20.      dvórazmérje  -a s (ọ̑-ẹ̑) geom. število, značilno za medsebojno lego štirih točk na premici ♪
  21.      dvórazréden  -dna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) 1. šol., v zvezi dvorazredni oddelek oddelek, v katerem so učenci dveh razredov, letnikov: uči v dvorazrednem oddelku 2. nekdaj ki ima dva razreda, oddelka: dvorazredna ljudska šola / dvorazredna trgovska šola dvoletna ♪
  22.      dvórazrédnica  -e ž (ọ̑-ẹ̑) nekdaj dvorazredna šola: razširitev enorazrednice v dvorazrednico ♪
  23.      dvórazséžen  -žna -o prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-ẹ̄) ki ima dve razsežnosti: ploskev je dvorazsežna tvorba ♪
  24.      dvórazséžnost  -i ž (ọ̑-ẹ́) značilnost dvorazsežnega: dvorazsežnost slike ♪
  25.      efleráža  -e ž (ȃ) kozm. ročna masaža, pri kateri se (koža) gladi, gladenje ♪

   1.766 1.791 1.816 1.841 1.866 1.891 1.916 1.941 1.966 1.991  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA