Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAZ (17.776-17.800)


  1.      ugíb  -a m (ȋ) zastar. 1. ugibanje: že ob prvem ugibu je uganil 2. uganka: razrešiti, rešiti ugib ♪
  2.      ugíbati  -am in -ljem nedov. (ȋ) 1. prizadevati si ugotoviti naključno, po intuiciji, na podlagi nekaterih podatkov: ugibal je njene misli, želje; ugibati, kaj se bo zgodilo; ugibati, kdo je tat; brezoseb. o tem se je veliko ugibalo 2. prizadevati si rešiti uganko, odgovoriti na vprašanje, postavljeno pri kaki družabni igri: dolgo je ugibal, a ni uganil; ugibate lahko trikrat / navedli so prvo črko, ostale so ugibali; ugibati imena, osebe ♦ etn. ugibati barvice otroška igra, pri kateri se ugotavlja, katero barvo kdo predstavlja 3. star. premišljevati, razglabljati: takoj sta začela ugibati, koga bi poslala tja; zaskrbljeni ugibajo, kakšne bodo posledice; tako je ugibal sam pri sebi 4. star. praviti, govoriti: o njem so ugibali zelo čudne stvari ugibáje: hodil je sem in tja, ugibaje, kaj bo ugibajóč -a -e: legel je, ugibajoč, kakšno bo vreme ♪
  3.      ugíniti  -em dov. (í ȋ) zastar. poginiti: vseh šest prašičkov je uginilo; uginiti od mraza ♪
  4.      ugláditi  -im dov., tudi ugladíla (á ȃ) 1. narediti kaj gladko, ravno: ugladiti hrapavo površino; pren., ekspr. otrokom bi rad ugladil pot v življenje // slovnično, stilno izboljšati: ugladiti članek / ugladiti slog 2. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da prenehajo medsebojna nesoglasja, zahtevki: ugladil je prepir med njima ● ekspr. ugladiti komu pot v kako družbo omogočiti komu, da lažje pride, se vključi ugláditi se 1. postati gladek, raven: čelo se mu je ugladilo / gube na obrazu so se ugladile postale manj izrazite 2. knjiž. postati boljši, brez zapletov, napetosti: odnosi so se ugladili uglájen -a -o tudi uglajèn -êna -o 1. deležnik od ugladiti: uporabljati uglajen jezik; s tem mu je bila pot uglajena 2. ki se vede, ravna v skladu z družabnimi pravili in ne povzroča zapletov, napetosti: uglajen človek / uglajen nastop; uglajeno vedenje; prisl.: uglajeno se vesti ♪
  5.      uglasíti  -ím dov., uglásil (ȋ í) 1. naravnati glasbilo na določeno tonsko višino: uglasiti klavir, orgle; uglasiti za pol tona višje; uglasiti kitaro po klavirju; uglasiti citre s ključem 2. ekspr. narediti, da je kaj skladno, ubrano: uglasiti barve; uglasiti glasove pevcev / arhitekt je uglasil velikost oken s pročeljem // narediti, da je kaj skladno, enotno: uglasiti medsebojna stališča 3. elektr. naravnati napravo na določeno frekvenco: uglasiti oddajnik, sprejemnik; uglasiti anteno uglašèn -êna -o 1. deležnik od uglasiti: uglašen zbor; uglašena celota; uglašena igra orkestra; uglašeno violončelo; barvno uglašen 2. knjiž. ki ima, izraža lastnosti, vsebino, kot jo določa dopolnilo: podobno uglašeni ljudje; na enotni barvni ton uglašena slika; na to temo je uglašeno vse posvetovanje; drugače uglašena razpoloženja ● ekspr. danes pa je oče nakratko uglašen je nerazpoložen, razdražljiv; ekspr. srce ima uglašeno na dobre strune je dober človek; prisl.: oba elementa se uglašeno prepletata ♪
  6.      ugnáti  užênem dov., stil. uženó (á é) ekspr. 1. doseči, da kdo preneha povzročati hrup, nemir, navadno s fizično premočjo: otrok ni mogla ugnati; ugnati razgrajača / ugnati konja; riba se je še vedno premetavala, ni se hotela ugnati // doseči, da kdo preneha delati kaj nezaželenega: žena ga bo že ugnala; ugnati vaške opravljivke / sovražnika so ugnali z zvijačo premagali // vzeti komu moč, voljo za nadaljevanje njegovega dela, prizadevanja: ni se dal, pustil ugnati, iskal je naprej; tudi tega sodnika je ugnal / lakota, suša jih ni ugnala; težje delo ga hitro užene utrudi 2. narediti, da se zmanjša stopnja, silovitost pojavljanja tega, kar izraža določilo: ugnati kašelj, mrzlico; nespečnost je ugnal z večerno telovadbo; nič ni moglo ugnati njegove radovednosti; jok se je kmalu ugnal ● ekspr. končno je nalogo ugnal rešil; ekspr. ugnal ga je v kozji rog premagal, bil boljši kot on ugnán -a -o: sovražnik je ugnan; ugnana porednica ♪
  7.      ugonábljati  -am nedov. (á) knjiž. uničevati: slabe stanovanjske razmere ugonabljajo zdravje / težaško delo ga ugonablja; s pitjem se vse bolj ugonablja / duševno, moralno koga ugonabljati / ugonabljati komu življenje ● knjiž. prijetno ugonablja čas porablja ugonabljajóč -a -e: ugonabljajoča sila ♪
  8.      ugonobíti  -ím dov., ugonóbil (ȋ í) knjiž. uničiti: slaba svetloba mu bo ugonobila oči / ugonobiti tekmeca / epidemija je ugonobila mestne prebivalce; človeštvo se bo samo ugonobilo / to ga bo duševno, telesno ugonobilo ● knjiž. sovražnik jih je ugonobil z zvijačo premagal; knjiž. potres je ugonobil mesto porušil ugonobljèn -êna -o: ugonobljena mladost ♪
  9.      ugotávljati  -am nedov. (á) z razmišljanjem, raziskovanjem prihajati do določenih dejstev: ugotavljati kvaliteto kruha, moke; ugotavljati sposobnosti učenca za določen poklic; ugotavljati kaj na podlagi analize; z zadovoljstvom ugotavljati, da je delo dobro opravljeno; s primerjanjem ugotavljati; pravilno, zanesljivo ugotavljati kaj / ugotavljati resnico; ugotavljati vzroke / ugotavljati dejstva / oče se na vse spozna, je ugotavljal s ponosom ♦ jur. ugotavljati identiteto ugotavljajóč -a -e: ugotavljajoč napake, je marsikoga užalil ♪
  10.      ugotovítev  -tve ž (ȋ) 1. kar se ugotovi: pomembna, zanimiva ugotovitev; splošne, statistične, znanstvene ugotovitve; ugotovitve strokovnjakov glede izvora kamnin so različne; ugotovitve o vremenskih spremembah / priti, ekspr. dokopati se do ugotovitve ugotoviti 2. glagolnik od ugotoviti: ugotovitev vrednosti / ugotovitev vzrokov nesreče ◊ jur. sklep o obstajanju ali neobstajanju določenih dejstev; ugotovitev identitete; tožba za ugotovitev očetovstva ♪
  11.      ugotovíti  -ím dov., ugotóvil (ȋ í) z razmišljanjem, raziskovanjem priti do določenih dejstev: ugotoviti krivdo; ugotoviti primanjkljaj, škodo, vrednost; ugotovili so, da se stanje izboljšuje; ugotoviti, kdo je kriv; ugotoviti s kemično analizo, poskusom, primerjanjem; komisijsko, znanstveno kaj ugotoviti / ugotoviti resnico; ugotoviti vzrok / zdravnik je ugotovil pljučnico / ugotoviti dejstva / ne mara me, je žalostno ugotovil ♦ jur. ugotoviti datum vročitve; ugotoviti identiteto z osebno izkaznico ugotovljèn -êna -o: vzroki so ugotovljeni; opreti se na ugotovljena dejstva; zgodovinsko ugotovljen / v povedno-prislovni rabi ugotovljeno je, da ni kriv ♪
  12.      ugotovítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ugotovitev: ugotovitveni stavek ♦ jur. ugotovitveni postopek postopek, s katerim se ugotavlja določeno dejstvo ali okoliščine; ugotovitvena tožba tožba, s katero se zahteva ugotovitev obstoja ali neobstoja pravice ali pravnega razmerja, pristnost ali nepristnost listine ♪
  13.      ugovárjati  -am nedov. (ȃ) navadno z dajalnikom z besedami izražati nasprotujoče stališče do izjave, mnenja drugega: predrzniti se, upati si komu ugovarjati; nihče ni ugovarjal; otrok ugovarja staršem; odločno, vztrajno ugovarjati / ugovarjati odločitvi, sklepu; ugovarjati sodbi urednika; ugovarjati proti nepoštenemu ravnanju / bilo je drugače, mu je ugovarjal ♪
  14.      ugovoríti  -ím dov., ugovóril; nam. ugovôrit in ugovorít (ȋ í) zastar. reči, pripomniti kaj nasprotujočega: na take razloge ni znala kaj ugovoriti / saj smo možje, ugovori starec ♪
  15.      ugréti  ugréjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. povzročiti občutek toplote: sonce jih je ugrelo / hitra hoja ga je ugrela 2. narediti kaj toplo; ogreti: ugreti noge z masiranjem; mel si je roke, da bi si ugrel prste ● dekle mu je ugrelo srce ogrelo; ekspr. pogovor nas je zelo ugrel razvnel ugréti se 1. dobiti občutek toplote: na soncu so se dobro ugreli / dolgo ni zaspal, ker se ni mogel ugreti 2. postati topel; ogreti se: ozračje se je ugrelo / seno v kopici se lahko ugreje in vname segreje; stroj se je preveč ugrel segrel, pregrel ● ekspr. družba pri mizi se je kmalu ugrela razživela ugrét -a -o: po hitri hoji je ugret ♪
  16.      ugrétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od ugreti: ugretje premraženih prstov ♪
  17.      ugrévati  -am nedov. (ẹ́) delati kaj toplo; ogrevati: sonce ugreva zemljo ugrévati se segrevati se: v kupu se krompir ugreva ∙ knjiž., redko med govorjenjem se je čedalje bolj ugreval razvnemal ♪
  18.      ugrèz  -éza m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od ugrezniti se: ugrez stavbe 2. vdolbina, jama, nastala zaradi ugreznjenja zemlje, tal: pot vodi čez ugrez 3. navt. razdalja med najglobljo točko ladje in vodno gladino: meriti ugrez na krmi, premcu / ugrez ladje je štiri metre ♪
  19.      ùh  medm. (ȕ) 1. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: uh, kaj bo, če nam zboliš / uh, kako se je vreme poslabšalo 2. izraža zoprnost, gnus: uh, kako smrdi 3. izraža telesno ali duševno trpljenje: uh, uh, boli 4. izraža nejevoljo: uh, kako je domišljav; uh, je rekla in jezna odšla 5. izraža podkrepitev trditve: uh, si siten; uh, kako me zebe ♪
  20.      úhati  -am nedov. (ȗ) ekspr. z uh izražati čustvo: čudil se je in uhal ♪
  21.      uhó  ušésa s (ọ̑ ẹ́) 1. čutilo za sluh in ravnotežje: primerjati človeško uho z živalskim; oko in uho / ušesa ga bolijo; zamašiti si, zatisniti si ušesa; iz ušes mu teče gnoj; trga ga po ušesu // to čutilo glede na svojo sposobnost: levo uho mu peša; na eno uho slabo sliši; gluh, naglušen na obe ušesi / ekspr. čeprav je napel ušesa, ni nič slišal; ekspr. ustavila se je in nastavila uho prisluhnila; šepetati, vpiti na uho, v uho / ekspr. škripanje jim je paralo ušesa povzročalo velik občutek neugodja, bolečino; ekspr. to piskanje mi gre skozi ušesa neprijetno deluje name; šumelo ji je v ušesih imela je neprijeten, šumenju podoben občutek v njih zaradi motenj v delovanju organizma; zvoni mu v ušesih ima občutek zvenenja nepretrganega visokega tona / ekspr.: zdaj pa odpri ušesa poslušaj, prisluhni; za uho ta glasba ni privlačna za poslušanje; to je prijetno za oko in uho / ekspr. vleči na ušesa prisluškovati / ekspr.: na lastna, svoja ušesa sem to slišal sam, osebno; ni mogla verjeti lastnim, svojim ušesom da je res / ekspr.: poslušal jo je samo z enim ušesom, s pol ušesa nepazljivo; vpijejo, da gre skozi ušesa zelo; otroci so zgodbo poslušali na vsa ušesa, z očmi in ušesi zelo pozorno // nav. ekspr. izraža dejavnost tega čutila, kot jo določa glagol: njegovo uho je poslušalo domačo govorico; uho je komaj zaznalo glasove / tak ropot ušesa težko prenašajo 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom oseba, zlasti glede na sposobnost poslušanja: marsikatero uho je to slišalo / take besede niso za ženska ušesa za ženske; uho glasbenika, strokovnjaka glasbenik, strokovnjak / to je prišlo tudi do njegovih ušes, na njegova ušesa o tem je slišal tudi on / govoriti gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; naleteti na gluha ušesa na ljudi, ki se ne dajo prepričati; ni mogel verjeti, da je našel odprta ušesa da so ga poslušali, uslišali 3. zunanji del tega čutila: ušesa mu štrlijo; striči z ušesi; kosmata ušesa; majhna, velika ušesa; oslovska, zajčja ušesa; pokončna, viseča ušesa / zardeti do ušes; potegniti kapo čez ušesa; dati si svinčnik za uho; prijeti, vleči koga za ušesa; popraskati se za ušesom; ščitniki za ušesa / umiti si ušesa ta del s sluhovodom; dati vato v uho v sluhovod 4. s prilastkom temu delu podoben del kake priprave z luknjo za držanje, nameščanje česa: prijeti škaf za ušesa; šivankino uho se odlomi; uho klina, motike, škarij // luknja v takem delu: vrtati ušesa v kamnite sekire; vdeti nit v uho 5. mn., ekspr. zavihani, zmečkani ogli: njegove knjige so zdelane, vse imajo ušesa; poravnati oslovska ušesa pri zvezkih ● ekspr. sama ušesa so ga bila pazljivo je poslušal; ekspr. tukaj imajo stene ušesa tukaj se prisluškuje; ekspr. ušesa si maši, zatiska pred resnico noče spoznati resnice; ekspr. naviti komu ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; ekspr. s čudnimi teorijami jim polnijo ušesa čudne teorije jim pripovedujejo, vsiljujejo; ekspr. ta prevod žali moja ušesa je slab; do ušes odpreti usta zelo, na široko; ekspr. vanjo je bil do ušes zaljubljen zelo; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes, za uho udari ga; ekspr. vse mu nosi na ušesa pripoveduje, česar ne bi smel; ekspr. povedati kaj na uho zaupno; ekspr. pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, ušesa da tega ne bi kdo izvedel; ekspr. to si zapiši za uho, ušesa dobro si zapomni; pog. sosed je na to uho gluh ta stvar ga ne zanima, noče ničesar slišati o njej; ekspr. iti skozi šivankino uho narediti kaj težko uresničljivega; ekspr. melodija gre v uho je prijetna; lahka za zapomnjenje; ekspr. piši me v uho izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost; ekspr. treba ga bo prijeti za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh; ekspr. sedeti na ušesih ne poslušati (pazljivo); ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; pog. popevka mu je ostala v ušesih zapomnil si je njeno melodijo; pog. ima jih polno za ušesi je zelo navihan; pog. je še moker, zelen za ušesi je še zelo mlad, neizkušen, otročji; ekspr. fant ima kosmata ušesa noče slišati, upoštevati stvari, ki mu niso všeč, zlasti ukazov; nar. medvedje uho zimzeleni gornik; ekspr. tega imam že polna ušesa nočem več poslušati tega ◊ anat. notranje uho del ušesa s slušnimi in ravnotežnimi čutnicami; srednje uho del ušesa med bobničem in notranjim ušesom; zunanje uho del ušesa z uhljem, sluhovodom in bobničem; bot. mačje uho kukavica, katere cvet ima žametasto dlakavo medeno ustno, Ophrys; zajčje uho rastlina s celorobimi, črtalastimi ali jajčastimi listi in rumenimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih; prerast; lov. ušesa daljše, uhljem podobno perje na glavi sov uharic; med. izpirati ušesa s tekočino, navadno z vodo, odstranjevati iz sluhovoda ušesno maslo; vnetje srednjega ušesa; zool. morsko uho polž, ki je brez zavojev, ima obliko latvice in živi v morju, prilepljen na skalnato podlago, Haliotis tuberculata ♪
  22.      uigráti  -ám dov. (á ȃ) narediti, povzročiti, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota: s treningi uigrati ekipo; orkester se je uigral šele proti koncu sporeda uigráti se 1. z vajami, igranjem pripraviti se, razgibati se za igranje: violinist se je moral pred koncertom dobro uigrati 2. izpopolniti se v igranju: na začetku igra slabo, potem se uigra uigrán -a -o: uigran ansambel; igralci so uigrani ♦ šport. dobro uigrane napadalke ♪
  23.      uigrávati  -am nedov. (ȃ) delati, povzročati, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota: s treningom uigravati ekipo; orkester se že uigrava uigrávati se 1. z vajami, igranjem pripravljati se, razgibavati se za igranje: nogometaši se pred tekmo uigravajo 2. izpopolnjevati se v igranju: na začetku je igral slabo, potem se je uigraval ♪
  24.      ùj  in új medm. (ȕ; ȗ) 1. izraža nejevoljo: uj, ti neučakanec 2. izraža telesno ali duševno trpljenje: uj, uj, kako to peče 3. izraža podkrepitev trditve: uj, si občutljiva ♪
  25.      ujasníti  -ím dov., ujásnil (ȋ í) star. 1. zjasniti, razjasniti: veter je ujasnil nebo; nebo se je ujasnilo; brezoseb. prenehalo je snežiti in kmalu se je ujasnilo / vreme se ujasni 2. narediti kaj (bolj) veselo, vedro: novica mu ni ujasnila obraza; čelo, oko se mu ujasni ujasnjèn -êna -o in ujásnjen -a -o: ujasnjene oči ♪

   17.651 17.676 17.701 17.726 17.751 17.776 17.801 17.826 17.851 17.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA