Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAZ (1.766-1.790)


  1.      razvozláva  -e ž (ȃ) glagolnik od razvozlati: z razvozlavo zapletenih nitk se je veliko zamudila / razvozlava klinopisa ♪
  2.      razvozlávanje  -a s (ȃ) glagolnik od razvozlavati: razvozlavanje zavozlanih niti / razvozlavanje šifer / razvozlavanje nasprotij ♪
  3.      razvozlávati  -am nedov. (ȃ) odstranjevati vozel, vozle: razvozlavati niti / dolgo je razvozlaval vozel // ekspr. reševati, razreševati: razvozlavati probleme, uganke; razvozlavati skrivnosti; vprašanja so se sčasoma razvozlavala / razvozlavati šifrirano pisavo; razvozlavati težko berljiv rokopis / razvozlavati bistvo predstave spoznavati, dojemati ♪
  4.      razvozljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da razvozlati: niti so se tako zavozlale, da skoraj niso bile več razvozljive // ekspr. rešljiv, razrešljiv: težko razvozljiva vprašanja ♪
  5.      razvóznik  -a m (ọ̑) razvažalec: razvoznik blaga ♪
  6.      razvpíti  -vpíjem dov., razvpìl (í ȋ) ekspr. na več krajih reči, povedati, zlasti kaj, kar je za koga neugodno, neprijetno: razvpila je, da je nepošten / razvpiti koga za morilca razvpít -a -o splošno znan zaradi slabih lastnosti, značilnosti: razvpit pijanec, ženskar / razvpit film; ta del poti je razvpit kot najbolj nevaren; razvpita igralnica ♪
  7.      razvpítost  -i ž (ȋ) ekspr. dejstvo, da je kdo razvpit: njena razvpitost ga moti ♪
  8.      razvprášati se  tudi razvprašáti se -am se dov., tudi razvprášala se (á á á) z vpraševanjem na več krajih poskusiti izvedeti, ugotoviti: v mestu se je razvprašal za delo ♪
  9.      razvràt  -áta m (ȁ á) neupoštevanje moralnih zakonov, družbenih norm, zlasti glede spolnosti: ob splošni krizi se je začel širiti razvrat; sla ga žene v vedno večji razvrat / moralni, politični razvrat; vdajati se spolnemu razvratu ♪
  10.      razvráten  -tna -o prid., razvrátnejši (ā) ki ne upošteva moralnih zakonov, družbenih norm, zlasti glede spolnosti: njegovi nauki so razvratni; razvratne misli; razvratno vedenje, življenje // ki ravna v nasprotju z moralnimi zakoni, družbenimi normami, zlasti glede spolnosti: razvraten človek; ta ženska je veljala za razvratno razvrátno prisl.: razvratno živeti ♪
  11.      razvrátnež  -a m (ȃ) ekspr. razvraten človek: postal je pijanec in razvratnež ♪
  12.      razvrátnica  -e ž (ȃ) ekspr. razvratna ženska: imeli so jo za razvratnico ♪
  13.      razvrátnik  -a m (ȃ) ekspr. razvraten človek: razvratniki in pokvarjenci ♪
  14.      razvrátnost  -i ž (ā) lastnost razvratnega človeka: mnogi vedo za njegovo razvratnost // ekspr. razvratno dejanje: počenjati razvratnosti / pijančevanje in razvratnost razvrat ♪
  15.      razvréči  -vŕžem dov., razvŕzi razvŕzite in razvrzíte; razvŕgel razvŕgla (ẹ́ ȓ) nar. razmetati: razvreči pesek po cesti ♪
  16.      razvrednôtenje  -a s (ȏ) glagolnik od razvrednotiti: razvrednotenje denarja / razvrednotenje zlata / razvrednotenje človeka / razvrednotenje intelektualnega, umetniškega dela ♪
  17.      razvrednôtenost  -i ž (ȏ) stanje razvrednotenega: razvrednotenost denarja / razvrednotenost umetniškega dela ♪
  18.      razvrednotévati  -am nedov. (ẹ́) fin. razvrednotovati: razvrednotevati denar ♪
  19.      razvrednôtiti  -im dov. (ō ȏ) 1. fin. znižati v zlatu ali tuji valuti izraženo vrednost domače valute: razvrednotiti denar; liro so spet razvrednotili / razvrednotiti zlato 2. znižati, zmanjšati vrednost česa: razvrednotiti kolek, znamko; pokojnine so se razvrednotile 3. vzeti čemu vrednost, pomen: to dejanje ga je moralno razvrednotilo; s takim govorjenjem se je sam razvrednotil / razvrednotiti človekovo delo; razvrednotiti pomen, vsebino gledališča razvrednôten -a -o: razvrednoten denar; razvrednoteno delo ♪
  20.      razvrednotováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. fin. nižati v zlatu ali tuji valuti izraženo vrednost domače valute: razvrednotovati denar 2. jemati čemu vrednost, pomen: razvrednotovati smisel človeškega življenja ♪
  21.      razvrstílen  -lna -o prid. (ȋ) avt., v zvezi razvrstilni pas prometni pas pred križiščem, v križišču, namenjen za vožnjo naravnost, za zavijanje v levo ali desno ♪
  22.      razvrstílo  -a s (í) knjiž. merilo, kriterij za razvrščanje: razvrstilo za delitev pojavov v skupine ♪
  23.      razvrstítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od razvrstiti: razvrstitev knjig na polici / odločiti se za razvrstitev člankov po času nastanka; razvrstitev učne snovi / razvrstitev učencev v skupine, po skupinah 2. položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari: ustrezna razvrstitev prostorov / v končni razvrstitvi je naše moštvo zasedlo deseto mesto ♦ bot. spiralasta razvrstitev (listov) ♪
  24.      razvrstíti  -ím dov., razvŕstil (ȋ í) 1. narediti, da pride kaj kam tako, da tvori vrsto, vrste: razvrstiti stole / razvrstiti učence; ljudje so se razvrstili in začeli stopati dalje; vojaki so se razvrstili ob meji; avtomobilisti se morajo pred križiščem razvrstiti / razvrstiti se v sprevod; razvrstiti se v strelske vrste / razvrstiti lovce po gozdu razporediti 2. narediti, da je kaj v določenem zaporedju: razvrstiti gesla; urednik je razvrstil pisateljeve sestavke po kronološkem redu / razvrstiti tekmovalce po doseženih rezultatih 3. določiti skupine glede na enake ali podobne lastnosti: razvrstiti šole po številu oddelkov / razvrstiti ljudi po njihovih lastnostih razvrščèn -êna -o: učenci so razvrščeni po uspehu; kosti so v telesu večinoma parno razvrščene; skrbno razvrščene knjige ♦ bot. spiralasto, vretenčasto razvrščeni listi ♪
  25.      razvrstítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razvrstitev: razvrstitveni znak / spremeniti razvrstitveni sistem ♪

   1.641 1.666 1.691 1.716 1.741 1.766 1.791 1.816 1.841 1.866  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA