Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAZ (15.951-15.975)


  1.      soóčati  -am nedov. (ọ́) 1. delati, povzročati, da se kdo sestane s kom tako, da se ne more izogniti pogovoru, odgovoru: večkrat so jo soočali z drugimi jetniki, vendar ni hotela nikogar prepoznati; soočati se s kom 2. publ. primerjati, konfrontirati: mogoče je ustvarjalno soočati tudi zelo različna stališča ● publ. članek nas sooča z nenavadnimi spoznanji seznanja; publ. tu se soočajo različni interesi se pojavljajo, kažejo soóčati se publ., v zvezi s s, z izraža, da je kdo deležen zlasti česa neprijetnega: sodobna družba se sooča z drugačnimi socialnimi problemi; ta veja gospodarstva se sooča z novimi težavami ♪
  2.      soóčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) 1. narediti, povzročiti, da se kdo sestane s kom tako, da se ne more izogniti pogovoru, odgovoru: soočiti kršilca in očividce; osumljenca so soočili z okradeno žensko; soočiti se s pričami ♦ jur. zaslišati pričo ali obdolženca v navzočnosti osebe, ki se je o isti stvari izpovedala drugače 2. publ. narediti primerjavo, konfrontirati: želeli so soočiti različna mnenja; soočiti napore z uspehi; soočiti ugotovitve; soočiti svoja stališča s spoznanji kongresnih razprav ● publ. soočiti koga z dejstvi prikazati jih taka, kot so soóčiti se publ., v zvezi s s, z izraža, da postane kdo deležen zlasti česa neprijetnega: spoznal je, da se mora soočiti z dejanskim stanjem ∙ ekspr. treba se bo soočiti z resnico sprejeti, priznati jo tako, kot je soóčen -a -o: tedaj je bil prvič soočen s tem pojavom; prepoznati soočeno osebo ♪
  3.      sòodgovóren  -rna -o prid. (ȍ-ọ́ ȍ-ọ̄) ki je skupaj s kom odgovoren za kaj: sprevodnik je soodgovoren za potnike / čuti se soodgovornega za razvoj samoupravljanja / biti soodgovoren za neurejeno poslovanje ♪
  4.      sòodlóčati  -am nedov. (ȍ-ọ́) skupaj s kom odločati: delavci soodločajo v delovni organizaciji / soodločati o usodi narodov; soodločati pri izbiri kandidata / publ. okoliščine, ki soodločajo pri raziskavah vplivajo nanje ♪
  5.      sòodvísen  -sna -o prid. (ȍ-í ȍ-ȋ) medsebojno odvisen: soodvisni pojavi; družbeni procesi so soodvisni / vse v vesolju je v soodvisnem razmerju ♪
  6.      sòodvísnost  -i ž (ȍ-í) medsebojna odvisnost: proučevati soodvisnost mrtve in žive narave; soodvisnost med znanostjo in družbenim razvojem ♪
  7.      sopára  -e ž (ȃ) 1. v plinasto stanje spremenjena tekočina pri vrelišču: sopara se je dvignila, puhnila iz lonca; odvajati soparo; ekspr. oblak sopare ♦ gastr. kuhati v sopari v primerni pokriti posodi nad vrelo vodo // topel zrak, poln vidnih hlapov: skozi odprta hlevska vrata se je valila sopara; kuhinjska sopara / živali se je kadila sopara iz gobca // redko izparina, izhlapina: zatohla sopara gnoja; zrak, poln strupene sopare 2. razmeroma visoka temperatura in vlažnost ozračja: sopara se tudi proti večeru ni polegla; neznosna sopara; poletna sopara ● knjiž. izza sosednjega hriba se je dvigala sopara megla ♪
  8.      sopáren 1 -rna -o prid. (á ā) ki ima razmeroma visoko temperaturo in vlažnost: soparen zrak; soparno ozračje / soparen dan; soparno poletje / soparno vreme; pren. soparno ozračje v kolektivu // neprijetno topel, vlažen: oditi iz soparnih prostorov; soparni rovi v rudniku ∙ soparna vročina neprijetno vlažna sopárno prisl.: soparno vroč poletni dan / v povedni rabi popoldne je bilo soparno ♪
  9.      sopáren 2 -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na soparo, paro: veliki soparni oblaki nad vulkanom; soparne kaplje na stenah / soparna kopel obraza ♪
  10.      sopárica  -e ž (ȃ) 1. razmeroma visoka temperatura in vlažnost ozračja: soparica je kazala na spremembo vremena; okrog poldne je nastopila soparica; dušeča, neznosna soparica; poletna, popoldanska soparica; soparica pred viharjem // neprijetno topel, vlažen zrak: kljub neznosni soparici so vztrajali v dvorani; smrad in soparica zaradi gneče / omotična soparica v tovarni slab zrak 2. ekspr. vroče, megličasto ozračje: gozd se je ovil v soparico; migetanje, utripanje soparice ● ekspr. iz kave se je dvigala soparica rahla sopara; od stene puhti soparica vroč zrak ♪
  11.      sòpévec  -vca m (ȍ-ẹ́) pevec v razmerju do drugega pevca, s katerim skupaj poje: eden od pevcev vodi, sopevec mu odgovarja / bil je ljubosumen na njene sopevce pri predstavah ♪
  12.      sòpívec  -vca m (ȍ-ȋ) pivec v razmerju do drugega pivca, s katerim skupaj pije: ostal je trezen, njegovi sopivci pa so že onemogli sloneli na mizi / bili so pogostni sopivci ♪
  13.      sòplemenják  -a m (ȍ-á) kdor je v razmerju do drugega pripadnik istega plemena: spoštovati lastnino soplemenjakov; poglavar je urejal zadeve soplemenjakov ∙ zastar. divjal ni le proti belopoltim, ampak tudi proti soplemenjakom pripadnikom iste rase; zastar. pisateljevo pogumno stališče do napak soplemenjakov rojakov ♪
  14.      sòplesálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) plesalec v razmerju do drugega plesalca, s katerim skupaj pleše: plesalci in plesalke so si izmenoma izbirali soplesalce; pogovarjati se s soplesalcem ♪
  15.      sòplezálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) plezalec v razmerju do drugega plezalca, s katerim skupaj pleza: pomagati soplezalcu ♪
  16.      soplódje  -a s (ọ̑) bot. navidez enoten plod, nastal iz socvetja: ananasovo socvetje se razvije v sočno soplodje ♪
  17.      sôpniti  -em tudi sopníti sópnem dov. (ó ȏ; ȋ ọ̑) 1. težko, glasno dihniti: nekajkrat je še sopnil, potem pa umrl 2. preh. globoko vdihniti: sopnil je mrzel zimski zrak 3. ekspr. dihniti, pihniti: sopnil je oblaček tobakovega dima / noč mu je težko in vlažno sopnila v obraz ∙ ekspr. skoraj bi ušel, je sopnila sopeč rekla ♪
  18.      sòpodpís  -a m (ȍ-ȋ) podpis v razmerju do prvega, glavnega podpisa: dokument ima podpis in sopodpis ♪
  19.      sòpodpísati  in sòpodpisáti -píšem dov., sòpodpíšite (ȍ-í ȍ-á ȍ-í) 1. podpisati poleg prvega, glavnega podpisnika: pogodbo je podpisal dolžnik, sopodpisala pa sta jo tudi oba poroka 2. skupaj s kom podpisati: v imenu države sopodpisati mednarodni sporazum ♪
  20.      sòpodpísnica  -e ž (ȍ-ȋ) ženska oblika od sopodpisnik: pogodbo je podpisala tudi sopodpisnica / sestanek držav, sopodpisnic sporazuma ♪
  21.      sòpodpísnik  -a m (ȍ-ȋ) 1. podpisnik v razmerju do prvega, glavnega podpisnika: podpisnik in sopodpisnik ukaza 2. podpisnik v razmerju do drugega podpisnika: biti sopodpisnik sporazuma ♪
  22.      sòpogódbenik  -a m (ȍ-ọ̑) pogodbenik v razmerju do drugega pogodbenika, s katerim sklepa, sklene pogodbo: določiti sopogodbeniku pogodbene obveznosti; nezaupanje do sopogodbenika ♪
  23.      sòpoménski  -a -o prid. (ȍ-ẹ̑) lingv. istopomenski, sinonimen: uporabljati sopomenske izraze ♪
  24.      sopótnica  -e ž (ọ̑) 1. potnica v razmerju do drugega potnika, s katerim skupaj potuje: pomagal je sopotnici izstopiti; pogovarjati se s sopotnico / pri padcu se je motorist huje poškodoval, sopotnica pa lažje 2. ekspr. (zakonska) žena, življenjska tovarišica: izbral si je sopotnico za življenje / naslikan je v družbi svoje dolgoletne življenjske sopotnice ∙ ekspr. spuščanje na površino zemljine sopotnice lune zemljinega satelita ♪
  25.      sopótnik  -a m (ọ̑) 1. potnik v razmerju do drugega potnika, s katerim skupaj potuje: na postaji so dobili nove sopotnike; pogovarjati se s sopotniki v kupeju; utrujeni sopotniki / voznik in sopotnik sta bila pri nesreči huje poškodovana; pren. njen sopotnik je osamljenost 2. navadno s prilastkom kdor ima zlasti s kako sodobno umetnostno, politično, nazorsko smerjo, skupino nekatere skupne značilnosti: literarni sopotniki in somišljeniki; biti sopotnik komunizma, partije / od njega se je kmalu ločila vrsta sopotnikov in učencev / sopotniki revolucije ♦ lit. sopotniki moderne 3. ekspr. (zakonski) mož, življenjski tovariš: sopotniki slavne igralke / napisala je spomine na nekdanjega življenjskega sopotnika ∙ ekspr. zemlja je sopotnik sonca satelit ♪

   15.826 15.851 15.876 15.901 15.926 15.951 15.976 16.001 16.026 16.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA