Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAZ (1.566-1.590)


  1.      raztopljívost  -i ž (í) topljivost: raztopljivost snovi ♪
  2.      raztôpnost  in raztópnost -i ž (ó; ọ̄) topnost: raztopnost snovi ♪
  3.      raztovárjanje  -a s (á) glagolnik od raztovarjati: pomagati pri raztovarjanju; raztovarjanje blaga / raztovarjanje ladje ♪
  4.      raztovárjati  -am nedov. (á) spravljati kaj s prevoznega sredstva: raztovarjati hlode; raztovarjati blago s kamiona / raztovarjati ladjo ♪
  5.      raztôvor  -óra in -ôra m (ó ọ́, ó) glagolnik od raztovoriti: raztovor blaga / publ. ladje čakajo na raztovor na raztovarjanje ♪
  6.      raztovóren  in raztovôren -rna -o prid. (ọ́; ó) nanašajoč se na raztovarjanje: raztovorni rok / raztovorno blago ♪
  7.      raztovóriti  -im tudi raztovoríti -ím dov., raztovóril (ọ̄ ọ̑; ȋ í) spraviti kaj s prevoznega sredstva: raztovoriti premog; raztovoriti žito iz vagona / raztovoriti ladjo ♪
  8.      raztožíti  in raztóžiti -im dov. (ȋ ọ́) knjiž. razžalostiti: zelo ga je raztožila; pismo jo je užalilo in raztožilo / ob novici se je raztožila / obraz se mu je raztožil raztóžen -a -o: raztožen obraz; vsa je raztožena ♪
  9.      raztrančírati  -am dov. (ȋ) nižje pog. razkosati, razsekati: raztrančirati piščanca, prašiča ♪
  10.      raztrésanje  -a s (ẹ́) glagolnik od raztresati: raztresanje moke iz vreče ♪
  11.      raztrésati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da kaj sipkega, drobnega ni več skupaj: raztresati moko; zrnje se raztresa iz vreče / veter raznaša in raztresa seme po polju ∙ ekspr. po nepotrebnem raztresati svoje moči jih porabljati 2. povzročati, da kdo ni več (miselno) zbran, osredotočen na kaj: te stvari ga raztresajo pri učenju; motiti in raztresati koga // povzročati, da kdo preneha intenzivno misliti na kaj: delo ga raztresa; raztresati se z branjem ♪
  12.      raztrésenec  -nca m (ẹ̑) ekspr. raztresen človek: bil je velik raztresenec in pozabljivec ♪
  13.      raztrésenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od raztresti: raztresenje moke / iskati raztresenje v delu ♪
  14.      raztrésenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost raztresenega človeka: raztresenost učencev narašča; trenutna, velika raztresenost / v raztresenosti je jed dvakrat solila / raztresenost hiš po pobočju ♪
  15.      raztrèsk  -éska m (ȅ ẹ́) glagolnik od raztreščiti: raztresk kamenja / raztresk granate ♪
  16.      raztréskati  -am dov. (ẹ̄) ekspr. razbiti, razdrobiti: raztreskati pohištvo; ob teh čereh se raztreska veliko ladij / letala so raztreskala sovražne položaje uničila z bombardiranjem raztréskati se pojaviti se, nastopiti v zelo močni obliki: nevihta se je izlila in raztreskala raztréskan -a -o: od strel raztreskani vrhovi dreves; raztreskane skale ♪
  17.      raztreskávati  -am nedov. (ȃ) ekspr. razbijati, drobiti: raztreskavati skale raztreskávati se razletavati se, eksplodirati: po pobočju za njimi so se raztreskavale granate ♪
  18.      raztrésniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. razbiti, razdrobiti: raztresniti kozarec / krogla mu je raztresnila lobanjo raztrésniti se razleteti se, eksplodirati: naboj se je raztresnil ♪
  19.      raztrésti  -trésem dov., raztrésite in raztresíte; nam. raztrést in raztrèst (ẹ́) 1. narediti, da kaj sipkega, drobnega ni več skupaj: raztresti moko, sladkor; raztresti kovance po tleh; sadje se je raztreslo iz košare / konja sta raztresla deteljo / veter je raztresel seme po polju 2. povzročiti, da kdo ni več (miselno) zbran, osredotočen na kaj: pri učenju ga vsaka stvar raztrese; s svojim obiskom sta jo raztresla // povzročiti, da kdo preneha intenzivno misliti na kaj: delo ga raztrese; prijatelji so ga skušali raztresti; šel je na sprehod, da bi se raztresel; raztresti se z branjem raztrésen -a -o 1. deležnik od raztresti: pobirati raztresene stvari; po tleh raztreseno zrnje ∙ njegovi članki so raztreseni po revijah so, se nahajajo v revijah; hiše so raztresene po pobočju so na pobočju neenakomerno oddaljene druga od druge 2. ki ni sposoben dalj časa biti (miselno) zbran, osredotočen na kaj: raztresen človek; pri učenju je raztresen; prisl.: raztreseno govoriti ♪
  20.      raztréščiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. razbiti, razdrobiti: raztreščiti kozarec; zrcalo se je raztreščilo na tisoč koščkov / grozil mu je, da mu bo raztreščil glavo / vihar je raztreščil ladjo; čoln se je raztreščil ob skali raztréščiti se razleteti se, eksplodirati: granata se mu je raztreščila v rokah raztréščen -a -o: raztreščena ladja; od udarca raztreščena vrata ♪
  21.      raztŕg  -a m (ȓ) glagolnik od raztrgati: raztrg tkiva ♪
  22.      raztŕganec  -nca m (ȓ) 1. ekspr. kdor je oblečen v raztrgano, ponošeno obleko: raztrganci in berači 2. pog., slabš., med narodnoosvobodilnim bojem sodelavec gestapa, ki se izdaja za partizana: v vas so prišli raztrganci / skupina policistov, preoblečena v raztrgance ♪
  23.      raztrganína  -e ž (í) 1. redko raztrgano mesto, luknja: popraviti raztrganino v mreži / raztrganine na razvaljanem testu 2. med. rana, poškodba, povzročena s topim predmetom: raztrganina kože, notranjega organa ♪
  24.      raztŕganje  -a s (ȓ) glagolnik od raztrgati: raztrganje obleke / raztrganje na tri dele / krvavitev je bila posledica raztrganja žile ♪
  25.      raztŕganost  -i ž (ȓ) lastnost, značilnost raztrganega: raztrganost obleke / izrazna, oblikovna raztrganost pesmi / notranja raztrganost pesnika ♪

   1.441 1.466 1.491 1.516 1.541 1.566 1.591 1.616 1.641 1.666  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA