Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAZ (15.301-15.325)


  1.      sencè  -à in sènce -a [sǝn] s (ȅ ȁ; ǝ̄) nav. mn. del obraza ob strani čela: lasje ji pokrivajo senca; položiti prst na levo sence; čutiti bolečino v sencih; v sencih mu je kljuvalo; zadet v sence / ima osivela senca lase na sencih ♪
  2.      sénčenje  -a s (ẹ́) glagolnik od senčiti: senčenje rastlin / izraziti zaobljenost telesa z rahlim senčenjem / pri senčenju oči uporablja zelenkaste odtenke ♪
  3.      sénčiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. povzročati, delati, da je kaj v senci: senčiti gredo; mlade rastline je potrebno senčiti 2. knjiž. dajati, delati senco: visoki kostanji senčijo dvorišče / velika ruta ji je senčila obraz zasenčevala; senčiti si oči z dlanjo; pren. noben sum ni senčil te podobe // zastirati, zakrivati: težke zavese senčijo okno / senčiti luč 3. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove dosegati plastičen videz predmeta: senčiti neosvetljene ploskve; senčiti z barvami, s svinčnikom 4. v zvezi z oči, veke nanašati ličilo: senčiti veke s pastelnimi barvami; oči si močno senči ● knjiž. skrbi ji senčijo obraz so opazne, vidne sénčiti se ekspr. biti, nahajati se v senci: nikogar ni, da bi se senčil pod lipo / onkraj ceste se je senčilo strmo pobočje ♪
  4.      sénčnat  -a -o prid. (ẹ̑) ki daje, dela senco: hlad senčnatih drevoredov; miza pod senčnato lipo // ki ima razmeroma veliko sence: te rastline uspevajo v senčnatih krajih; dolina, pot je senčnata ♪
  5.      sénčnik  -a m (ẹ̑) 1. priprava na svetilki, ki ščiti pred premočno svetlobo: zamenjati senčnik; kovinski, steklen senčnik; svetilka brez senčnika 2. priprava, navadno z ročajem in zložljivo streho, za zaščito pred soncem: razpeti, zapreti senčnik; sedeti pod pisanim platnenim senčnikom / senčniki izložbenih oken 3. trd, navzven upognjen del pokrivala, ki ščiti čelo, oči; ščitek: kapa z usnjenim senčnikom // temu podobna priprava, ki ščiti oči pred premočno svetlobo: oči mu je zastiral zelen senčnik ♪
  6.      séndvič  -a m (ẹ̑) rezini kruha, navadno namazani, med katerima so mesni izdelki, sir: jesti sendvič; naročiti pet sendvičev; neskl. pril.: grad. sendvič plošča gradbeni element iz več različnih plasti, ki toplotno, zvočno izolira; obrt. sendvič štruca ožja daljša štruca za sendviče ♪
  7.      seníca  -e ž (í) nar. senik: senica je že prazna ♪
  8.      senílen  -lna -o prid. (ȋ) 1. starosten: ugotavljati zgodnje senilne pojave; senilna obolenja / moški s senilnim obrazom starikavim ♦ med. senilni marazem; senilna demenca 2. slabš. starčevski, starčevsko otročji: senilni starci; postati senilen / poslušati senilne zgodbe ♪
  9.      senílnost  -i ž (ȋ) starostna oslabelost: težko prenaša svojo senilnost; izraziti znaki senilnosti ♪
  10.      senténca  -e ž (ẹ̑) knjiž. zgoščeno izražena globoka misel, temelječa na življenjski izkušnji: v govor rad vpleta sentence; filozofska, moralna sentenca; sentence in aforizmi ♪
  11.      senténčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sentenco: sentenčno izražanje / sentenčna literatura ♪
  12.      senténčnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost sentenčnega: sentenčnost njegove proze / besedilo vsebuje razsvetljensko sentenčnost ♪
  13.      sentimentáliti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. imeti, izražati pretirano čustven odnos do česa: sentimentaliti ob tujih bolečinah / njegova pesem nič ne sentimentali ♪
  14.      senzácija  -e ž (á) 1. razburjenje, govorice v javnosti ob kakem dogodku: s svojim nastopom je povzročil, vzbudil senzacijo; velika senzacija // dogodek, ki povzroči razburjenje, govorice v javnosti: izstrelitev prvega satelita je bila senzacija za ves svet; njegov nastop je bila majhna, ekspr. prava, vznemirljiva senzacija; senzacij željna javnost / gledališka, literarna, športna senzacija; pripovedovati mestne senzacije 2. psih. kar se čutno dojame kot lastnosti predmetnega sveta; občutek: zaznavati svoje senzacije / slušna, vidna senzacija ♪
  15.      senzacionálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki vzbuja razburjenje, govorice v javnosti: časopisi so objavili senzacionalno novico; prva uprizoritev drame je bila senzacionalna / njihov tisk je zelo senzacionalen senzacionalističen 2. ekspr. izreden: senzacionalno odkritje / akustika v tej dvorani je senzacionalna zelo dobra ♪
  16.      senzacionalístičen  -čna -o prid. (í) ki vzbuja razburjenje, govorice v javnosti: senzacionalističen članek; senzacionalistične govorice / senzacionalistično vzbujanje pozornosti ♪
  17.      senzacionalízem  -zma m (ȋ) vzbujanje razburjenja, govoric v javnosti: izogibati se senzacionalizmu; senzacionalizem v tisku / tekmovanje se je izrodilo v senzacionalizem ♪
  18.      senzibílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. občutljiv: senzibilni prsti / nekateri ljudje so preveč senzibilni / biti senzibilen za spremembe v svojem okolju / lirika je najbolj senzibilna literarna zvrst ♦ anat. senzibilni živec živec, ki sprejema dražljaje ♪
  19.      sénzor  -ja m (ẹ̑) fiz. priprava, ki merjeno količino spreminja v električne signale, tipalo: kontrolirati temperaturo, tlak s senzorjem; letalo je opremljeno z različnimi senzorji / infrardeči senzor za zaznavanje infrardeče svetlobe ♪
  20.      senzóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. čuten1: senzorni organ / senzorni vtis; senzorna sposobnost ♦ anat. senzorni živec živec, ki sprejema dražljaje ♪
  21.      senzóričen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. čuten1: senzorični organi / senzorični dražljaj ♦ anat. senzorični živec živec, ki sprejema dražljaje; senzorična celica celica, ki sprejema in prenaša dražljaje ♪
  22.      separáten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. ki časovno ali prostorsko ne poteka skupaj z drugim: separatna seja ● separatni mir mir, ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike; knjiž. imeti separatno mnenje drugačno, razlikujoče se od večinskega mnenja ◊ zal. separatni odtis posebni odtis ♪
  23.      sépija  -e ž (ẹ́) 1. kem. sivo rjavo netopno barvilo navadno iz izločka črnilne žleze sipe: uporaba sepije v slikarstvu 2. um. slikarska tehnika, pri kateri se uporablja kreda ali tinktura iz tega barvila: slikati v sepiji / razstava sepij slik v tej tehniki ♪
  24.      sépsa  -e ž (ẹ̑) med. vdor bolezenskih mikrobov in njihovih strupov v kri: preprečiti sepso; razkuževati instrumente zaradi nevarnosti sepse // bolezensko stanje po tem vdoru: preboleti, zdraviti sepso; smrtnost zaradi sepse se je zmanjšala ♪
  25.      seráj  -a m (ȃ) 1. zlasti v fevdalni Turčiji večje, razkošno grajeno poslopje, zlasti sultanovo bivališče: obzidje seraja / carigrajski seraj 2. v zvezi karavanski seraj, v orientalskem okolju gostišče (za karavane): prenočiti v karavanskem seraju ♪

   15.176 15.201 15.226 15.251 15.276 15.301 15.326 15.351 15.376 15.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA