Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAZ (14.751-14.775)


  1.      refléks  -a m (ẹ̑) 1. nehoten odgovor organizma na dražljaj: izzvati refleks; refleks mišice, žleze; meriti hitrost refleksa ∙ ekspr. imeti dober refleks biti sposoben zelo hitro odgovoriti, reagirati na kaj 2. knjiž. kar je vidno, se kaže na površini česa v zmanjšani svetlobni moči; odsev: gledati reflekse luči na vodi // izraz, odraz: njegovo stališče je refleks javnega mnenja; ta pesem je refleks trenutnega razpoloženja / v Cankarjevi prozi so opazni refleksi krščanske tradicije sledovi, vplivi 3. lingv. glas kot pojavna oblika določenega drugega, razvojno predhodnega glasu: refleksi jata, nosnika ◊ biol. brezpogojni refleks nehotna, prirojena reakcija na dražljaj brez sodelovanja velikih možganov; obrambni refleks pri katerem se organizem z zelo hitrim gibom brani grozečih poškodb; pogojni refleks pridobljena reakcija na dražljaj s sodelovanjem velikih možganov; fot. refleks na fotografiji svetlobna lisa, nastala zaradi odboja svetlobe; med. kolenski refleks ♪
  2.      refleksíja  -e ž (ȋ) 1. premišljanje, razglabljanje: biti nagnjen k refleksiji; kritična refleksija; refleksija o družbenih razmerah / take refleksije so v romanu pogoste; filozofske, moralne, pesniške refleksije 2. knjiž. odboj: refleksija valov ● knjiž., redko rad bere refleksije miselno liriko; publ. značilni ameriški refleksiji na komunizem sta strah in sovraštvo reakciji ◊ filoz. usmerjanje zavesti mislečega osebka na lastne misli in sebe ♪
  3.      refleksívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost refleksivnega: refleksivnost teksta / delo dokazuje piščevo refleksivnost nagnjenje k premišljanju, razglabljanju ♪
  4.      reflektánt  -a m (ā á) knjiž. kdor si želi dobiti kaj; prosilec, kandidat: reflektanti naj oddajo prošnjo v tajništvu; reflektant za razpisano delovno mesto, stanovanje ∙ publ. naša delovna organizacija ni reflektant za take ljudi jih ne potrebuje ♪
  5.      reflektírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. 1. odbijati: reflektirati svetlobo, toploto; zvok se reflektira / na gladini jezera (se) reflektirajo hiše odsevajo 2. kazati, izražati: umetnost reflektira družbene in osebne spremembe; v pravnih predpisih se že reflektirajo novi odnosi / čas je prikazan v romanu samo toliko, kolikor reflektira v junakovi zavesti 3. v zvezi z na želeti si dobiti kaj: reflektirati na drugo delovno mesto, brezplačno oskrbo; reflektirati na splošno priznanje ● knjiž., redko reflektirati na njihov prihod je nesmiselno računati, zanašati se reflektíran -a -o: reflektirani valovi ♦ filoz. reflektirana zavest zavest, usmerjena na samo sebe ♪
  6.      refléktorski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na reflektor: reflektorska zrcala / reflektorska razsvetlitev prizorišča ♪
  7.      refórma  -e ž (ọ̑) sprememba, spreminjanje a) sistema, ureditve česa: izvajati, zahtevati reformo; reforma koledarja, programa; reforme v cerkvi / publ. odkar je reforma, se je povečal izvoz / agrarna reforma razdelitev veleposesti med tiste, ki zemljo obdelujejo; gospodarska, šolska reforma b) vsebine česa: reforma nauka / Lutrova prizadevanja za reformo katoliške vere ♪
  8.      refraktáren  -rna -o prid. (ȃ) med. neobčutljiv: koža živali je za take dražljaje refraktarna / za to bolezen je refraktaren odporen, nedovzeten ♪
  9.      refrén  -a m (ẹ̑) 1. lit. besedilo, ki se v pesmi redno ponavlja zlasti na koncu verza ali kitice, pripev: brati refren; refren Prešernove pesmi ♦ muz. besedilo z melodijo, ki se v pesmi redno ponavlja zlasti na koncu verza ali kitice; pripev, odpev; fraza, ki se ponavlja na določenih mestih skladbe 2. ekspr., navadno s prilastkom kar se v govorjenju, besedilu pogosto ponavlja: njegov stalni refren je: nimam denarja / pil je ob neprestanem refrenu kletvic ponavljanju ♪
  10.      réga  -e ž (ẹ́) knjiž. reža: prekriti rego z letvico; rege med opekami, tramovi / rege v lesu razpoke, špranje ♦ grad. dilatacijska rega ♪
  11.      régast  -a -o prid. (ẹ́) knjiž. režast: regast pod / deblo z regasto skorjo razpokano ♪
  12.      régija  -e ž (ẹ́) navadno s prilastkom 1. področje, območje: razdeliti državo na pet regij; koroška, obalna regija / turistična, zdravstvena regija / celjska regija 2. anat. omejen del telesne površine, določen po organu, delu telesa ali kaki drugi značilnosti, predel: nosna, repna regija; regije na lobanji ♪
  13.      regionálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. področen, območen: regionalno središče / regionalne zdravstvene skupnosti / regionalna cesta cesta, ki povezuje gospodarska območja v republiki ♦ geogr. regionalna geografija geografija, ki obravnava zemeljsko površje po ozemeljskih enotah; jur. regionalni pakt pogodba, navadno obrambna, med dvema ali več državami določenega področja; petr. regionalna metamorfoza sprememba kamnin pod vplivom zvišanega pritiska in temperature 2. pokrajinski, krajeven: regionalni izrazi; regionalne jedi / regionalna avtonomija ♪
  14.      regionálnost  -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost regionalnega: regionalnost pojava / preskok iz regionalnosti v evropsko razgledanost omejenosti, ozkosti ♪
  15.      regíster  -tra m (í) 1. uradni seznam, ki daje vpisanemu določen pravni položaj, pravice: izbrisati iz registra; vpisati v register / ladijski, letalski register; register avtomobilov; register gospodarskih organizacij 2. uradni seznam z določenimi podatki, namenjen evidenci: register dopisov, prebivalstva // knjiga, kartoteka s takim seznamom: najti podatek v registru // oddelek organa ali ustanova, ki vodi tak seznam: delati v registru 3. seznam v knjigi obravnavanih imen, besed z navedbo strani, kazalo: na koncu knjige je več registrov; register imen // seznam sploh: register kratic; sestaviti register jezikovnih napak / register (besed) v Dalmatinovi Bibliji 4. ekspr., navadno s prilastkom skupek česa glede na obseg, razpon: register daril je širok; nima ravno skromnega registra kletvic / pevka s širokim registrom 5. muz. razpon glasbila ali človeškega glasu, katerega toni se izvajajo na enak način in imajo enako barvo: ločiti glasove po registrih; nizek register; prsni register; registri trobente / peti vse registre // skupina piščali, jezičkov pri določenem glasbilu, ki dajejo ton enake barve: register je razglašen; vključiti drug register; harmonika z osmimi registri / orgelski registri / odpreti vse registre // vzvod z gumbom, stikalom za vključitev take skupine piščali, jezičkov: register se je zlomil; pritisniti na register ● ekspr. njegova angleščina ima širok register: od knjižnega do pouličnega jezika razpon, obseg; ekspr. odprla je vse svoje registre zelo glasno je govorila, pela ◊ elektr. register skupina pomnilnih elementov, ki lahko shrani eno podatkovno enoto; jur. sodni register ki ga vodi sodišče o delovnih organizacijah; zunanjetrgovinski register register delovnih organizacij ali register njihovih delavcev, ki smejo opravljati določene zunanjetrgovinske posle; navt. register ladij ustanova, ki z izdajanjem spričeval določa ladjam razrede ter z nadzorom gradnje in naprav skrbi za varno plovbo; tisk. register prostorsko ujemanje, pokrivanje enobarvnega tiska v knjigi, reviji ali prostorsko ujemanje barv pri barvnem tisku ♪
  16.      registrátor  -ja m (ȃ) 1. kdor kaj registrira: registrator avtomobilov, delovnih organizacij; registrator na sodišču / registrator prejetih in odposlanih dopisov / kronist je bil skrben registrator krajevnih dogodkov / pisatelj je bil odličen registrator vojnih razmer opisovalec / ekspr. otrok je občutljiv registrator napetosti v družini // adm. strokovni delavec v registraturi: arhivarji in registratorji 2. naprava za registriranje česa: registrator se je pokvaril; registrator električne napetosti, potresov; valj, vzmet registratorja 3. adm. kartonaste platnice s širokim hrbtom in mehanizmom za vpenjanje, shranjevanje listin, dopisov: vložiti spis v registrator // med takima platnicama vložene, shranjene listine, dopisi: prelistati registrator / prebrati registrator ♪
  17.      regléta  -e ž (ẹ̑) tisk. letvica za razmikanje vrst: polagati reglete; svinčena regleta ♪
  18.      régniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. 1. odpreti se, da nastane reža, špranja: ko se je sklonila, ji je regnila torbica; vrata so regnila samo toliko, da je pomolil ven glavo 2. dobiti razpoko, špranjo; počiti: deska, zemlja je regnila / že zaceljena rana je regnila / na hrbtu mu je regnil suknjič ♪
  19.      régniti  -em in rêgniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) slabš. nejevoljno, zadirčno reči: saj vidiš, je regnil / jezno, zadirčno regniti / regniti na koga s tako izgovorjenimi besedami izraziti jezo, nejevoljo ♪
  20.      régraten  -tna -o prid. (ẹ́) knjiž. regratov: veter raznaša regratno seme ♪
  21.      regresíja  -e ž (ȋ) knjiž. vračanje na nižjo razvojno stopnjo, nazadovanje: regresija zaradi vojn / gospodarska, kulturna regresija ◊ biol. regresija vračanje na prejšnje, evolucijsko zgodnejše stanje; ekon. regresija obdavčenja nižanje, manjšanje davka ob večanju davčne osnove; geol. morska regresija umikanje morja z zemeljskega površja zaradi dviganja delov kopnega; psih. regresija vračanje na razvojno nižjo, primitivnejšo stopnjo vedenja, ravnanja ♪
  22.      regresíven  -vna -o prid. (ȋ) ki nazaduje, se ne razvija a) glede na kakovost, pozitivnost: regresivno gospodarjenje; progresiven in regresiven b) glede na količino, intenzivnost: letos je bil obisk predstav regresiven ◊ biol. regresivni razvoj nazadnjaški razvoj; filoz. regresivno dokazovanje dokazovanje neresničnosti premis iz neresničnega zaključka; lingv. regresivna asimilacija asimilacija glasu sledečemu glasu ♪
  23.      reguláren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. pravilen, navaden: regularen potek, razvoj; regularen in iregularen / regularna oblika lika / regularno delovanje mehanizma brez motenj / regularna vojska redna vojska 2. reden, ustaljen: izračunati po regularnem postopku / v regularnem času se je tekma končala neodločeno ◊ tekst. regularne pletenine pletenine, sešite iz kosov, pletenih po kroju regulárno prisl.: večje reke so skoraj regularno ohranile predslovanska imena ♪
  24.      regulírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati, da kaj pravilno, ustrezno deluje, uravnavati: regulirati stroj, zavore 2. delati, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: regulirati naslonjalo / pri zavijanju regulirati smuči s stopali 3. urejati, izravnavati strugo, da voda ne poplavlja, dela škode: regulirati hudournik, reko 4. delati, da se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini, stopnji: regulirati dotok plina; regulirati hitrost, širino, temperaturo; regulirati z gumbom, zapiranjem odprtine / ta snov regulira količino sladkorja v krvi // uravnavati, usklajevati: regulirati cene, proizvodnjo, uvoz ♦ med. regulirati rojstva 5. knjiž. določati pravila česa, urejati: regulirati pravni postopek; regulirati s sporazumom, z zakonom / pravo regulira družbene odnose regulíran -a -o: reguliran z zakonom; regulirana reka ♪
  25.      rehabilitírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da kdo spet dobi dobro ime, ugled, čast: rehabilitirati po nedolžnem obsojenega; znanstvenik je v razpravi to zgodovinsko osebo v marsičem rehabilitiral; moralno, pravno rehabilitirati / rehabilitirati spomin umrlega ♦ jur. po prestani kazni priznati obsojenemu enake pravice, kot jih imajo drugi občani, razen tistih, ki so mu omejene zaradi izrečenega varnostnega ukrepa ali zaradi pravnih posledic obsodbe // narediti, da se komu spet prizna veljava, vrednost: rehabilitirati pisatelja // narediti, da se komu kaj spet prizna: rehabilitirati čast, zasluge koga 2. med. ponovno usposobiti telesno, duševno prizadetega za normalno življenje, določeno delo, poklic: rehabilitirati invalida; govorno, slušno rehabilitirati / medicinsko, psihološko rehabilitirati rehabilitíran -a -o: nekaj let po smrti je bil rehabilitiran ♪

   14.626 14.651 14.676 14.701 14.726 14.751 14.776 14.801 14.826 14.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA