Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAZ (1.441-1.465)


  1.      razstréti  -strèm dov., razstŕl (ẹ́ ȅ) knjiž. razgrniti: razstrl je časopis in začel brati; razstreti preprogo pred posteljo // razprostreti, razširiti: orel je razstrl krila; razstreti roke od navdušenja razstŕt -a -o: pred posteljo razstrta koža ♪
  2.      razstríči  -strížem dov., razstrízi razstrízite; razstrígel razstrígla (í) s striženjem narediti kose, dele: razstriči list papirja ♪
  3.      razstrojíti  -ím dov., razstrójil (ȋ í) knjiž. povzročiti razkroj, razpad: razstrojiti organizacijo; harmonija se je sčasoma razstrojila razstrojèn -êna -o: razstrojeni živci ♪
  4.      razstrupítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razstrupiti: razstrupitev plina ♪
  5.      razstrupíti  -ím dov., razstrúpil (ȋ í) odstraniti strup iz česa: kemično razstrupiti pline ♪
  6.      razstrúpljanje  -a s (ú) glagolnik od razstrupljati: razstrupljanje izpušnih plinov ♪
  7.      razstrúpljati  -am nedov. (ú) odstranjevati strup iz česa: razstrupljati plin ♪
  8.      razstrupljeválen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za razstrupljevanje: razstrupljevalna naprava ♪
  9.      razstrupljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razstrupljevati: razstrupljevanje plina, odpadne vode ♪
  10.      razstrupljeváti  -újem nedov. (á ȗ) odstranjevati strup iz česa: razstrupljevati plin ♪
  11.      razsúl  in razsùl -úla [uu̯] m (ȗ ū; ȕ ú) knjiž., redko razsulo: razsul države je bil neizogiben ♪
  12.      razsúlo  -a s (ú) prenehanje obstajanja, opravljanja dejavnosti kake organizirane skupnosti zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti: začelo se je razsulo sovražne vojske; pospešiti razsulo / država se bliža razsulu; to pelje, vodi v razsulo; gospodarsko, moralno razsulo / oblast, vojska je v razsulu ♪
  13.      razsušênost  -i ž (é) lastnost, stanje razsušenega: sod zaradi razsušenosti pušča ♪
  14.      razsušíti  -ím dov., razsúšil (ȋ í) narediti tako suho, da nastanejo razpoke: sonce je razsušilo deske, zemljo; kad se je razsušila in pušča razsušèn -êna -o: razsušen sod, škaf; razsušena koža ♪
  15.      razsúti  -sújem dov., razsúl in razsùl (ú ȗ) 1. narediti, da kaj sipkega, drobnega ni več skupaj: razsuti zrnje; po nesreči je kovance razsula po tleh; vžigalice so se razsule; pren., knjiž. misli so se mu razsule kot biseri z niza // narediti, da kaj sipkega, drobnega pride na večjo površino, na več mest: razsuti pesek po dvorišču 2. ekspr. oddati, razširiti, navadno v veliki količini: sonce je razsulo svoje žarke; svetilka je razsula po sobi mehko svetlobo / pomlad je razsula cvetje po travnikih 3. nar. podreti, porušiti: komaj so pozidali, kar so jim med vojno razsuli / obzidje so razsuli s tanki / razsuti šipo razbiti, zdrobiti razsúti se 1. razpasti (na sestavne dele): razsušeni škaf se je razsul / okno se je v hipu razsulo; ekspr.: igrača se je razsula na drobne koščke; razsuti se v nič 2. prenehati obstajati, opravljati svojo dejavnost zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti: država, vojska se razsuje / njegovo gospodarstvo se je razsulo je propadlo razsút -a -o: razsuti kovanci ♦ teh. peljati tovor v razsutem stanju; trg. razsuto blago nepakirano blago ♪
  16.      razsvaljkáti  -ám in razsváljkati -am dov. (á ȃ; ȃ) redko narediti svaljke iz česa: razsvaljkati testo; umazanija se je ob brisanju razsvaljkala ♪
  17.      razsvečeváti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. razsvetljevati: luna mu je razsvečevala pot ♪
  18.      razsvetíti  -ím dov., razsvéti; razsvétil (ȋ í) rel. odvzeti, razveljaviti posvetitev: razsvetiti oltar razsvečèn -êna -o: razsvečena cerkev ♪
  19.      razsvetíti  in razsvétiti -im dov. (ȋ ẹ́) knjiž. razsvetliti: goreča grmada je razsvetila temo / ob misli nanjo se mu je obraz razsvetil ♪
  20.      razsvetlítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razsvetliti: ta svetilka zadostuje za razsvetlitev sobe; naravna, umetna razsvetlitev / potreboval bi razsvetlitve razsvetljenja ♪
  21.      razsvetlíti  -ím dov., razsvétli in razsvêtli; razsvétlil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj svetlo, vidno: razsvetliti mesto, ulico; sobo je razsvetlila močna luč; kraj snemanja so razsvetlili z reflektorji; slavnostno razsvetliti / blisk je razsvetlil temo; sonce je razsvetlilo zasnežene vrhove; nebo se je razsvetlilo; brezoseb. zgodaj se je razsvetlilo; pren., ekspr. nasmeh mu je razsvetlil obraz 2. s poučevanjem, izobraževanjem doseči, da kdo misli, dela brez predsodkov, razumno: razsvetliti kmete, mladino / knjige naj bi ljudi razsvetlile in poplemenitile 3. redko razjasniti, pojasniti: študija skuša razsvetliti nekatere nejasnosti pesnikovega ustvarjanja 4. navadno v zvezi s sveti Duh, v krščanskem okolju povzročiti, da kdo kaj (jasno) spozna, se prav odloči: sveti Duh naj ga razsvetli razsvetljèn -êna -o 1. deležnik od razsvetliti: pripadal je krogu razsvetljenih ljudi; razsvetljene ulice; slavnostno razsvetljen 2. nanašajoč se na razsvetljenstvo: razsvetljeni vladar / razsvetljeni absolutizem ♪
  22.      razsvetljáč  -a m (á) knjiž. kdor se (poklicno) ukvarja z osvetljevanjem; osvetljevalec: šepetalec in razsvetljač ♪
  23.      razsvetljáva  -e ž (ȃ) glagolnik od razsvetljevati: izboljšati razsvetljavo ulic; dobra, pomanjkljiva, slavnostna razsvetljava; naravna, umetna razsvetljava; razsvetljava s svečami / električna, plinska razsvetljava; javna razsvetljava; neposredna, posredna razsvetljava; odrska razsvetljava ♦ elektr. fluorescenčna razsvetljava; pomožna razsvetljava ki se ob izpadu omrežne napetosti avtomatično preklopi na pomožni energetski vir ♪
  24.      razsvetljáven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razsvetljavo ali razsvetljevanje: slabe razsvetljavne možnosti; razsvetljavna tehnika / izdelava razsvetljavnega stekla ♪
  25.      razsvetljênec  -nca m (é) pristaš razsvetljenstva: razsvetljenci in racionalisti ♪

   1.316 1.341 1.366 1.391 1.416 1.441 1.466 1.491 1.516 1.541  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA