Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RAZ (1.401-1.425)
- razsŕjenost -i ž (r̄) zelo velika jeza: nestrpno mrmranje se je spremenilo v razsrjenost ♪
- razstánek -nka m (ȃ) zastar. ločitev, odhod: razstanek od dekleta je bil težek ♪
- razstáti se -stánem se dov. (á ȃ) zastar. raziti se, ločiti se: ob mraku so se razstali / razstati se s prijatelji ♪
- rázstava in razstáva -e ž (á; ȃ) nar. skupina navadno desetih pokonci postavljenih snopov: zlagati snope v razstave; razstave ječmena, pšenice ♪
- razstáva -e ž (ȃ) prireditev, na kateri je kaj dano, postavljeno na ogled: razstava bo prihodnji mesec; odpreti, organizirati, pripraviti razstavo; mednarodna, svetovna razstava; program razstav / prodajna razstava risb in slik; samostojna razstava na kateri so razstavljena dela samo enega avtorja; skupinska razstava; spominska razstava / iti na razstavo // zbirka predmetov, danih, postavljenih na ogled: razstava je urejena kronološko, pregledno; ogledati si razstavo / filatelistična, kulinarična, živinorejska razstava; grafična, kiparska razstava; pasja razstava razstava čistokrvnih psov; razstava cvetja, ptic / retrospektivna razstava; stalna razstava ♦ um. razstava krajin, malih plastik ♪
- razstávek -vka m (ȃ) knjiž. razstavni predmet: razstavki so izbrani iz množice najdenih predmetov ♪
- razstáven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razstávo: razstavni paviljon; urediti razstavni prostor / razstavni predmet; razstavno blago / razstavni katalog / razstavna galerija; stalna razstavna zbirka ♪
- razstavíšče -a s (í) prostor ali stavba za razstavljanje: zgraditi razstavišče; iti na razstavišče; na razstavišču so odprli razstavo cvetja, pohištva / Gospodarsko razstavišče v Ljubljani; likovno razstavišče Riharda Jakopiča ♪
- razstavíščen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razstavišče: razstaviščni prostor; razstaviščne dvorane / funkcionalna razstaviščna arhitektura ♪
- razstavítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razstaviti: razstavitev izdelkov / razstavitev puške ♪
- razstáviti -im dov. (á ȃ) 1. dati, postaviti na ogled: na koncu leta so učenci razstavili svoje izdelke; razstaviti predzgodovinske najdbe; v galeriji so razstavili njegove najnovejše slike // redko razpostaviti, razporediti: razstaviti kozarce po mizi / svojo prtljago je razstavil po klopi in stolih 2. dati kaj na sestavne dele: postelja se ni dala razstaviti; razstaviti puško, stroj / razstaviti in sestaviti vlak / pesem je razstavil na miselne sestavine / razstaviti na sestavne dele ♦ fiz. razstaviti silo na komponente; kem. razstaviti snov na
enostavnejše snovi; mat. razstaviti število na prafaktorje razstávljen -a -o: razstavljeni kipi, modeli, predmeti; ladja je razstavljena v pomorskem muzeju; razstavljeno blago je tudi naprodaj ∙ ekspr. tako ima razstavljeno, da nimaš kam stopiti nepospravljeno, razmetano ♪
- razstávka -e ž (ȃ) nar. skupina navadno desetih pokonci postavljenih snopov: zlagati snope v razstavke; omlatili, pospravili so vse razstavke pšenice ♪
- razstavljálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razstavljanje: razstavljalna dejavnost / knjiž. razstavljalna metoda razčlenjevalna, analitična metoda ♪
- razstávljanje -a s (á) glagolnik od razstavljati: muzejsko razstavljanje; razstavljanje umetniških del; razstavljanje izdelkov na sejmu / sestavljanje in razstavljanje pohištva, stroja ♪
- razstávljati -am nedov. (á) 1. dajati, postavljati na ogled: razstavljati kipe, slike; razstavljati izdelke na velesejmih / samostojno, skupinsko razstavljati; razstavlja v likovnem salonu ♦ um. razstavljati lepljenke, malo plastiko 2. dajati kaj na sestavne dele: razstavljati stroj; to pohištvo je mogoče poljubno sestavljati in razstavljati; pokazal mu je, kako se razstavlja puška / razstavljati vlake ♪
- razstavljávec -vca m (ȃ) kdor kaj razstavlja: na razstavi ima vsak razstavljavec po tri dela; med razstavljavci na velesejmu so večinoma domača podjetja; razstavljavec slik ♪
- razstavljávka -e ž (ȃ) ženska oblika od razstavljavec: letošnje prireditve se je udeležilo dvajset razstavljavk ♪
- razstavljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da razstaviti: razstavljiv oder; ležišče je razstavljivo ♦ strojn. razstavljiva vez, zveza ♪
- razstavljívost -i ž (í) lastnost, značilnost razstavljivega: razstavljivost pohištva ♪
- razstíljati -am nedov. (í) nar. trositi, metati: razstiljati listje / razstiljati in obračati seno / razstiljati papir po tleh ♪
- razstírati -am nedov. (ȋ ȋ) knjiž. razgrinjati: kamor pride, razstirajo pred njim preproge // kazati, razkrivati: pisatelj v noveli razstira človekovo duševnost ♪
- razstláti -stéljem dov., razstêlji razsteljíte (á ẹ́) nar. raztrositi, razmetati: razstlati listje, slamo / razstlati kopice sena / razstlati papir po tleh razstlán -a -o: polegli so po razstlani slami; grabiti razstlano seno ♪
- razstòj -ôja m (ȍ ó) zastar. vmesna razdalja, razmik: postaviti kole v primernih razstojih; razstoj strelcev je bil osemdeset korakov ♪
- razstolíčiti -im dov. (í ȋ) knjiž. odstraniti, pregnati s prestola: razstoličiti kralja razstolíčen -a -o: razstoličen vladar ♪
- razstòp -ópa m (ȍ ọ́) šport. odmaknitev enega telovadca od drugega tako, da sta si vštric: vaje v razstopu; razstop in sestop / biti v razstopu ♪
1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501