Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAZ (1.351-1.375)


  1.      razsípati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, da kaj sipkega, drobnega ni več skupaj: otrok je razsipal sladkor; zrnje se je razsipalo po tleh / ognjenik razsipa pepel in kamenje bruha // delati, da kaj sipkega, drobnega pride na večjo površino, na več mest: razsipati pesek po dvorišču 2. ekspr. oddajati, razširjati, navadno v veliki količini: sonce razsipa svoje žarke; svetilka je razsipala mehko svetlobo po sobi / razsipati domislice 3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: lahkomiselno razsipati denar; razsipal je z obema rokama zelo; pren. razsipati svoje moči ♪
  2.      razsipávanje  -a s (ȃ) glagolnik od razsipavati: razsipavanje zrnja / razsipavanje denarja; razsipavanje z družbenimi sredstvi / razsipavanje besed ♪
  3.      razsipávati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, da kaj sipkega, drobnega pride na večjo površino, na več mest: razsipavati umetna gnojila; z lopato je razsipaval pesek 2. ekspr. oddajati, razširjati, navadno v veliki količini: lestenec razsipava svetlobo / pomlad razsipava cvetje po travnikih / harfa je razsipavala zvoke po dvorani / razsipavati domislice, duhovitosti 3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: razsipavati denar, z denarjem; pren. ne razsipavaj svojih moči za to ∙ ekspr. razsipavati s pohvalo preveč hvaliti ♪
  4.      razsípen  -pna -o prid., razsípnejši (ȋ) nav. ekspr. ki pretirano, nepremišljeno porablja dobrine: ta človek je preveč razsipen; razsipna ženska / narava je z energijo zelo razsipna / razsipno življenje ∙ ekspr. ne bodi tako razsipen z nauki ne dajaj toliko nasvetov // razkošen: razsipna razsvetljava razsípno prisl.: razsipno ravnati z denarjem; razsipno živeti ♪
  5.      razsípnež  -a m (ȋ) ekspr. razsipen človek: bil je velik razsipnež ♪
  6.      razsípnica  -e ž (ȋ) ekspr. razsipna ženska: bila je razsipnica in je vse zapravila ♪
  7.      razsípnik  -a m (ȋ) ekspr. razsipen človek: iz skopuha je postal razsipnik ♪
  8.      razsípniški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razsipnike: razsipniški človek / razsipniško ravnanje, življenje ♪
  9.      razsípništvo  -a s (ȋ) nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljanje dobrin: boj proti razsipništvu ♪
  10.      razsípnost  -i ž (ȋ) nav. ekspr. lastnost, značilnost razsipnega človeka: očital ji je razsipnost; skopost in razsipnost ♪
  11.      razslojênost  -i ž (é) lastnost, značilnost razslojenega: družbena, socialna razslojenost; razslojenost ljudi glede na poklicno pripadnost ♪
  12.      razslojevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razslojevati: razslojevanje družbe, prebivalstva / razredno, stanovsko razslojevanje; razslojevanje na vasi ♪
  13.      razslojeváti  -újem nedov. (á ȗ) povzročati nastanek gospodarskih in družbenih razlik pri kom: gospodarski razvoj je družbo vedno bolj razslojeval; kmečko prebivalstvo se je hitro razslojevalo // povzročati nastanek razlik pri čem sploh: razseljevanje ljudi je razslojevalo prej enoten jezik ♪
  14.      razslojítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razslojiti: gospodarska, socialna razslojitev družbe ♪
  15.      razslojíti  -ím dov., razslójil (ȋ í) povzročiti nastanek gospodarskih in družbenih razlik pri kom: gospodarski razvoj je razslojil kmečko prebivalstvo; družba se je razslojila // povzročiti nastanek razlik pri čem sploh: različni interesi članov so stranko kmalu razslojili / razseljevanje je prej enoten jezik razslojilo razslojèn -êna -o: razslojeni kmetje; žargonsko razslojen jezik ♪
  16.      razslovíti se  -ím se dov., razslóvil se (ȋ í) knjiž. posloviti se: odšel je, ne da bi se razslovil z nami / za vselej sta se morala razsloviti ♪
  17.      razslúziti  -im dov. (ú ȗ) agr. narediti, da v moštu ni več trdnih, sluzastih delcev: razsluziti mošt ♪
  18.      razsmejáti se  -sméjem se tudi -ím se dov., razsméj se in razsmèj se razsméjte se; razsmejál se (á ẹ́) začeti se zelo smejati: ob tem prizoru so se vsi razsmejali / ekspr. razsmejati se do solz razsmejáti knjiž. povzročiti, da se kdo zelo smeje: klovn je razsmejal gledalce razsmeján -a -o: razsmejan otrok; razsmejane oči ♪
  19.      razsmérnik  -a m (ẹ̑) elektr. naprava za pretvarjanje enosmernega toka v izmenični tok: usmerniki in razsmerniki / tranzistorski razsmernik ki ima tranzistorje ♪
  20.      razsmradíti  -ím dov., razsmrádil; razsmrajèn (ȋ í) narediti, da kaj ni več zasmrajeno: sobe niso mogli razsmraditi ♪
  21.      razsnóva  -e ž (ọ̑) lit. zaključni del literarnega dela, v katerem se dogajanje postopno končuje; razplet: zasnova in razsnova ♪
  22.      razsnováti  -snújem dov., razsnovál (á ú) 1. lit. postopno končati dogajanje; razplesti: avtor razsnuje zgodbo v romanu 2. zastar. razčleniti: površno razsnovati povedano; do podrobnosti razsnovati pogovor ♪
  23.      razsôdba  -e ž (ō) 1. odločitev razsodišča, sodišča: pravilna razsodba / razsodba razsodišča ♦ jur. izdati, izreči razsodbo 2. glagolnik od razsoditi: po njuni razsodbi so bile izrečene besede preostre ♪
  24.      razsódek  -dka m (ọ̑) glagolnik od razsoditi: pred odločitvijo je potreben razsodek; zmagal je trezen razsodek / čakali so na njegov razsodek / star. nima nobenega razsodka nobene razsodnosti ♪
  25.      razsóden  -dna -o prid., razsódnejši (ọ́ ọ̄) ki v težkem položaju ravna razumno, premišljeno: razsoden človek, mož; kljub razburjenju je ostal razsoden; dovolj je razsoden, da se bo prav odločil / razsodno dejanje, vedenje razsódno prisl.: razsodno misliti, ravnati ♪

   1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA