Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAZ (1.316-1.340)



  1.      razsádnik  -a m () knjiž. razsad, drevesnica: urediti razsadnik / gozdni razsadnik
  2.      razsajáč  -a m (á) ekspr. kdor (rad) razsaja: ukrotiti razsajače; razsajač in pretepač
  3.      razsajálec  -lca [c] m () razsajač: razsajalce so komaj ukrotili
  4.      razsájanje  -a s (á) glagolnik od razsajati1: vpitja in razsajanja ne more prenašati / dolgotrajno razsajanje viharja / razsajanje bolezni
  5.      razsájati 1 -am nedov. (á) 1. v dejanju kazati notranjo napetost, nemir, neuravnovešenost: duševni bolnik, pijanec razsaja; vpili so in razsajali vso noč; razsaja kot obseden 2. ekspr. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: nevihta razsaja; vihar je silovito razsajal / letos razsaja gripa; takrat so razsajale koze razsajajóč -a -e: miriti razsajajočega človeka; razsajajoča bolezen
  6.      razsájati 2 -am nedov. (á) saditi, posajati na več mest: razsajati sadike, solato
  7.      razsánjati se  -am se dov. (á) knjiž. začeti intenzivneje sanjati, sanjariti: razsanjal se je o domovini razsánjan -a -o: razsanjan obraz; vsa razsanjana je sedela ob njem
  8.      razsédati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) delati, da kdo ne sedi več skupaj s kom: učiteljica nemirne učence pogosto razseda
  9.      razsedláti  -ám dov.) sneti, odstraniti sedlo: razsedlati konja, mulo
  10.      razsèg  -éga m ( ẹ́) knjiž. razsežnost, velikost: ta dolina ima manjši razseg; razseg nahajališč premoga / razseg jezikovnih pojavov
  11.      razsejánost  -i ž (á) lastnost, značilnost razsejanega: razsejanost rastlin / knjiž. razsejanost industrijskih središč
  12.      razsejáti  -séjem dov., razséj in razsèj; razsejál (á ẹ̑) povzročiti, da pride seme na večjo površino, na več mest: veter je razsejal plevel po vsej njivi; mak se je razsejal med žito; ta rastlina se razseje sama od sebe ∙ ekspr. razsejati novico po vasi razširiti razsejáti se knjiž. razširiti se: izrojene celice so se razsejale po vsem telesu; rak se je razsejal že v druge organe razseján -a -o: v žitu je razsejan mak; po hribovju razsejane kmetije; hiše so razsejane daleč naokrog
  13.      razsèk  -éka m ( ẹ́) glagolnik od razsekati: razsek zaklane živali
  14.      razsékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) s sekanjem narediti kose, dele: razsekati poleno, veje; razsekati žico z dletom / razsekati zaklano žival / razsekati na drobne kosce ∙ ekspr. z bičem mu je razsekal obraz naredil, povzročil več ran razsékan -a -o: razsekane veje; pokrajina je razsekana s strmimi pobočji ∙ ekspr. govoril je v razsekanih stavkih v stavkih z ostrimi premori
  15.      razsekávanje  -a s () glagolnik od razsekavati: razsekavanje polen / razsekavanje na ražnju pečene živali
  16.      razsekávati  -am nedov. () s sekanjem delati kose, dele: veje je razsekaval na kratka polena / razsekavati meso
  17.      razsekljáti  -ám dov.) 1. s sekljanjem narediti kose, dele: razsekljati meso 2. s sekljanjem poškodovati: razsekljati mizo / ekspr. toča je razsekljala koruzo razseklján -a -o: razsekljano meso; na majhne parcele razsekljano posestvo
  18.      razsekováti  -újem nedov.) s sekanjem delati kose, dele: razsekovati veje / razsekovati meso
  19.      razselítev  -tve ž () glagolnik od razseliti: razselitev slovenskih družin
  20.      razselíti  -sélim dov. ( ẹ́) z izseljevanjem, preseljevanjem narediti, da kdo ne živi več skupaj z drugimi: prebivalce tega kraja so razselili / jetnike so razselili po celicah razselíti se odseliti se v več krajev: vaščani so se po potresu razselili razséljen -a -o: razseljeni ljudje slovenskega rodu; del prebivalstva je bil razseljen
  21.      razséljenec  -nca m (ẹ́) vsak od razseljenih ljudi: roman opisuje življenje slovenskih razseljencev
  22.      razseljevánje  -a s () glagolnik od razseljevati: razseljevanje prebivalstva; razseljevanje med okupacijo
  23.      razseljeváti  -újem nedov.) z izseljevanjem, preseljevanjem delati, da kdo ne živi več skupaj z drugimi: okupatorji so razseljevali domače prebivalstvo razseljeváti se odseljevati se v več krajev: prebivalci hribovskih vasi so se razseljevali v industrijska središča
  24.      razsésti  -sédem dov., stil. razsèl razséla; nam. razsést in razsèst (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti, da kdo ne sedi več skupaj s kom: učiteljica učence večkrat razsede 2. star. razjahati: jezdec je razsedel in se pretegnil razsésti se zastar. razpasti, razkrojiti se: skalovje po pobočju se je počasi razsedlo razséden -a -o: razpokane in razsedene skale
  25.      razsèv  -éva m ( ẹ́) med. razširitev, razširjenje: preprečevati razsev bacilov

   1.191 1.216 1.241 1.266 1.291 1.316 1.341 1.366 1.391 1.416  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA