Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAZ (1.276-1.300)


  1.      razréditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) star. razredčiti: razrediti z vodo / razrediti gozd razréden in razréjen -a -o: razredene sadike ♪
  2.      razredíti  -ím dov., razrédil; razrejèn (ȋ í) zastar. razvrstiti, razporediti: vojake je razredil vzdolž zidu ♪
  3.      razrédnica  -e ž (ẹ̑) 1. šol. uradna knjiga, v katero se vpisuje obravnavana učna snov in odsotnost učencev; dnevnik: zapisati imena vseh manjkajočih učencev v razrednico 2. zastar. razredničarka: bila je razrednica tretjega razreda ♪
  4.      razrédničarka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od razrednik: slovenščino jih uči razredničarka; razredničarka drugega razreda ♪
  5.      razrédnik  -a m (ẹ̑) učitelj, ki poučuje v razredu in je obenem vodja razreda: razrednik je šel z učenci na izlet; pogovoriti se z razrednikom ♦ šol. ukor razrednika nekdaj vzgojni ukrep zaradi kršitve discipline ali neizpolnjevanja obveznosti ♪
  6.      razrédniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razrednike: razredniški posli; razredniško delo / dobivati razredniški dodatek ♪
  7.      razrédništvo  -a s (ẹ̑) opravljanje razredniških poslov: dodatek za razredništvo ♪
  8.      razrednobójen  in razrednobôjen -jna -o prid. (ọ̄; ō) knjiž. nanašajoč se na razredni boj: razrednobojni položaj v državi / razrednobojna usmerjenost literature ♪
  9.      razrédnost  -i ž (ẹ̑) soc. lastnost, značilnost razrednega: razrednost družbe ♪
  10.      razrepénčiti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. zelo se razjeziti, se razburiti: za vsako malenkost se razrepenči ♪
  11.      razreševánje  -a s (ȃ) glagolnik od razreševati: razreševanje šifriranega besedila / razreševanje problemov / imenovanje in razreševanje članov odbora ♪
  12.      razreševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno: razreševati rebuse / razreševati neznano pisavo // delati, da kaj preneha obstajati: razreševati probleme / razreševati spore 2. priznavati, potrjevati prenehanje funkcij, pooblastil, navadno zaradi izteka mandata: razreševati koga dolžnosti, obveznosti / te organe voli in razrešuje skupščina ♪
  13.      razrešítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razrešiti: razrešitev uganke / razrešitev aktualnih vprašanj / razrešitev predsednika, delavskega sveta ♪
  14.      razrešíti  in razréšiti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. narediti, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno: razrešiti uganko; razrešiti znamenja na pergamentu; kar ga je dolgo mučilo, se je razrešilo samo od sebe / hotel je razrešiti vse skrivnosti narave spoznati, razkriti ♦ lit. razrešiti dramski zaplet; mat. razrešiti enačbo rešiti // narediti, da kaj preneha obstajati: razrešiti problem, vprašanje / razrešiti spor / razrešiti protislovje odpraviti 2. priznati, potrditi prenehanje funkcij, pooblastil, navadno zaradi izteka mandata: razrešili so ga dolžnosti sekretarja; razrešiti koga obveznosti, odgovornosti / razrešiti stari odbor razréšen -a -o: razrešen zaplet; biti razrešen dolžnosti, funkcij ♪
  15.      razrešljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da razrešiti, rešiti: težko razrešljiva uganka / razrešljiv problem / v teh okoliščinah spor ni razrešljiv ♪
  16.      razréšnica  -e ž (ẹ̑) razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti: dati, izglasovati, sprejeti razrešnico upravnemu odboru; zaprositi za razrešnico ♪
  17.      razrèz  -éza m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od razrezati: razrez zaklane živali 2. zlasti prva leta po 1945 razdelitev določene obveznosti, količine po ustreznem ključu, ki ga ni mogoče poljubno spreminjati: doseči, narediti pravilen razrez ♪
  18.      razrézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) z rezanjem narediti kose, dele: razrezati jabolko, kruh; razrezati zaklano žival; razrezati z nožem, s škarjami / razrezati na koščke, krhlje, rezine; razrezati počez, podolgem; pren. reke so razrezale ravnino ♦ navt. razrezati ladjo za staro železo // narediti več urezov, zarez: rano so mu razrezali in izžgali; stopila je na črepinjo in si razrezala stopalo razrézan -a -o: razrezani kosi mesa; na koščke razrezana limona; razpraskane in razrezane roke ♦ bot. dlanasto, pernato razrezani list ♪
  19.      razrezávati  -am nedov. (ȃ) razrezovati: razrezavati jabolka ♪
  20.      razrézek  -zka m (ẹ̑) knjiž. vsak od kosov, delov, nastal pri rezanju: z razrezki srajce je obvezala rane ♪
  21.      razrezljáti  -ám dov. (á ȃ) z rezljanjem poškodovati, uničiti: učenci so razrezljali šolske klopi razrezlján -a -o: razrezljana miza ♪
  22.      razrezoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razrezuje: razrezovalec je z ostrim nožem razrezoval meso ♪
  23.      razrezováti  -újem nedov. (á ȗ) z rezanjem delati kose, dele: mesarji razsekujejo in razrezujejo meso / razrezovati hlode razžagovati ♪
  24.      razríniti  -em dov. (í ȋ) z rinjenjem narediti, da kaj ni več skupaj: razrinil je kozarce na mizi, da je naredil prostor za steklenice / razriniti množico / sneg, zemljo so razrinili z buldožerjem ♪
  25.      razríti  -ríjem dov., razríl in razrìl (í ȋ) narediti rove, jarke, jame z rilcem, gobcem: krt je razril vrt; divji prašiči so razrili njivo // narediti rove, jarke, jame sploh: ta plug zemljo samo razrije / pobočja so razrili hudourniki // poškodovati, uničiti: tanki so razrili ceste / ekspr. koze so ji grdo razrile obraz razrít -a -o: od hudournikov razrite poti; razrito zemljišče ♪

   1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA