Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAZ (12.726-12.750)


  1.      pordečéti  -ím dov., pordéči in pordêči (ẹ́ í) postati rdeč: listje je že pordečelo; obraz mi na soncu hitro pordeči pordečèl in pordečél -éla -o: pordečela koža ♪
  2.      porêči  -rêčem dov., porêci porecíte; porékel porêkla (é) izraziti misli, stališča z besedami: jutri pojdem k njemu in mu porečem, naj se vrne; ali si pomislil, kaj porečejo ljudje; umolknila je in čakala, kaj porečejo drugi / redko gotovo bo kdo porekel, zakaj nismo storili drugače rekel ♪
  3.      poréden  -dna -o prid., porédnejši (ẹ́ ẹ̄) ki (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti: poreden otrok; bila je poredna / učenci so bili na izletu precej poredni nedisciplinirani, neubogljivi // ekspr. dobrodušno zbadljiv, šaljiv: ta poredni človek jo je zmeraj dražil / poreden pogled, smehljaj nagajiv ● zastar. poreden človek hudoben, slab porédno prisl.: poredno se mu je nasmehnila; poredno jo je uščipnil v lice; poredno vprašati ♪
  4.      porédko  prisl. (ẹ̄) izraža pojavljanje v velikih časovnih presledkih: njega poredko najdem doma; v teh krajih zelo poredko sneži / pri njem so se bolj poredko srečavali ♪
  5.      porédkoma  prisl. (ẹ̑) izraža pojavljanje v velikih časovnih presledkih: dopisujeta si le poredkoma; čebele le še poredkoma letajo iz panja / vidiva se bolj poredkoma ♪
  6.      porêklo  -a s (é) s prilastkom 1. značilnost glede na prvotno pripadnost; izvor: raziskovati poreklo ameriškega prebivalstva / ljudje različnega narodnostnega porekla / pisatelj je španskega porekla rodu // značilnost glede na prednike zlasti s socialnega stališča: zamolčal je svoje poreklo; biti meščanskega porekla / socialno poreklo učencev 2. značilnost glede na nastanek: raziskovati poreklo pravljice / označba porekla blaga / publ., z oslabljenim pomenom nekaj hotelov je novejšega porekla novejših ♪
  7.      pòrevolucíjski  -a -o prid. (ȍ-ȋ) nanašajoč se na čas po revoluciji: porevolucijske razmere / porevolucijska književnost / porevolucijska doba ♪
  8.      porézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem zgornje, končne dele a) odstraniti: porezati ves peteršilj; porezati veje b) skrajšati: živali porezati kremplje; porezati si nohte 2. raniti na več mestih: porezal ga je po rokah; porezati se z britvijo, črepinjami, steklom ● ekspr. porezati glave upornikom ubiti, usmrtiti jih; publ. porezati korenine mali kmetijski proizvodnji preprečiti njen nadaljnji razvoj in obstoj; pog. porezati komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; žarg., šport. pri zadnji vaji so mu sodniki porezali preveč točk odbili, vzeli porézan -a -o: porezani nohti ♪
  9.      poríbati  -am dov. (ȋ) z ribanjem očistiti: poribati pod, stopnišče, tla / poribati hodnik, kuhinjo; ulica je čista, kot bi jo poribali // ekspr. podrgniti: s snegom mu je poribal lica; z obema rokama si je trdo poribal obraz / poribal sem si oči pomencal poríban -a -o: poribano stopnišče ♪
  10.      porívati  -am nedov. (í) 1. s sunki, rinjenjem (od zadaj) povzročati premikanje, hitrejše premikanje: porivati avtomobil; sani sta le s težavo porivala / porival ga je pred seboj rinil // s prislovnim določilom s sunki, rinjenjem spravljati, dajati kam: porivati čoln v morje; mizo so porivali na sredo sobe / te mišice s krčenjem porivajo hrano naprej 2. s sunki, rinjenjem spravljati z določenega mesta, položaja: porivati vrata s hrbtom / zakaj me pa porivaš 3. pog. spravljati kam, dajati kam kaj odvečnega: tako blago so porivali njemu / neprijetne opravke sta porivala drug drugemu ∙ pog. v trgovinah so jim porivali pokvarjena živila prodajali, ponujali // navadno v zvezi z v spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve: očita ji, da ga je ona porivala v te špekulacije / razmere so ga vse bolj porivale v pasivnost 4. vulg. spolno občevati porivajóč -a -e: šla je s sklonjeno glavo, porivajoč pred seboj voziček ♪
  11.      porjavéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati rjav: listi so že porjaveli in odpadli / obraz mu je na soncu hitro porjavel 2. postati rjast; zarjaveti: ključavnica je porjavela porjavèl in porjavél -éla -o: porjavela koža; trava je že porjavela; porjavelo železo ♪
  12.      pòrka  medm. (ȍ) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: porka, vse gre narobe / porka madona porkamadona ♪
  13.      pòrkamadôna  in pòrkamadóna in pòrka madôna in pòrka madóna medm. (ȍ-ȏ; ȍ-ọ̑) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: ustavi jih, porkamadona ♪
  14.      porno...  ali pórno... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na prikazovanje, obravnavanje spolnosti samo zaradi erotičnega draženja, ugajanja: pornofilm, pornografija, pornografski ♪
  15.      pornografíja  -e ž (ȋ) 1. pornografska dela: brati, kupovati pornografijo; založba izdaja tudi pornografijo ∙ ekspr. ta knjiga, slika je prava pornografija je pornografska 2. publ. prikazovanje, obravnavanje spolnosti samo zaradi erotičnega draženja, ugajanja: avtor pri svojem opisovanju pogosto preide v pornografijo ♪
  16.      pornográfski  -a -o prid. (ȃ) ki prikazuje, obravnava spolnost samo zaradi erotičnega draženja, ugajanja: to delo je pornografsko / pornografski film; izdajati pornografsko revijo ♪
  17.      poróčati 1 -am nedov. (ọ́) seznanjati koga, navadno uradno, z določenim dogajanjem, stanjem, brez osebnih pojasnil, pripomb: to poroča naš dopisnik / o svojih raziskavah je pismeno poročal / publ.: časopisi so o tem veliko poročali; kot poročajo listi, je upor zadušen / ekspr. vsako jutro mu je hodil poročat pripovedovat, ga obveščat // seznanjati koga s čim sploh: poročati o dogodkih, proslavi, sestanku; natančno poročati; po en član skupine je poročal o delu v skupini // star. sporočati: v pismu ji poroča, da je odpotoval / njegovo voljo je hitro poročal podrejenim ♪
  18.      poročênec  -nca m (é) nav. ekspr. poročen moški: ima razmerje z nekim poročencem // nav. dv. in mn. kdor je poročen: poročenca iščeta stanovanje; napisal je pesem na čast novima poročencema ♪
  19.      poročeválstvo  -a [u̯s in ls] s (ȃ) nav. ekspr. poročevalska dejavnost: v tej državi je poročevalstvo precej razvito / razgledano gledališko poročevalstvo poročevalci // redko poročanje (o čem): prva knjiga je pisana leposlovno, druga pa je na ravni poročevalstva ♪
  20.      porodíti  -ím dov., poródil (ȋ í) 1. knjiž. roditi: porodila je dekletce; porodil se mu je sin / porodila je veliko otrok; pren. napenjal je možgane, da bi porodil rešilno misel 2. ekspr. povzročiti nastanek česa: ljubosumnost je porodila v njem divjo jezo / branje mu je porodilo idejo za članek dalo porodíti se ekspr. nastati, pojaviti se: v trenutku, ko se porodi, je delo zmeraj važno in veliko / v zlatem soncu se je porodilo jutro // z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: porodila se mu je bojazen / v trenutku se ji je porodila čudovita misel / v glavi se mu je porodil načrt porôjen tudi porojèn -êna -o: komaj porojeni otrok; iz srca porojene besede ♪
  21.      poròg  -óga m (ȍ ọ́) zelo očitno, grobo izražanje negativnega, odklonilnega odnosa do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: bal se je njihovega poroga; ni se hotela izpostaviti porogu; komaj opazen porog / v njegovih besedah je čutila prikrit porog / govorila je z rahlim porogom; s porogom je pokazal nanj / vse so mu pobrali, le denar so mu kakor v porog pustili ∙ ekspr. biti komu v porog zaradi kake lastnosti, storjenega dejanja biti vzrok za roganje // izraz, ki kaže tak odnos: v očeh mu je ostal porog / ustnice so se mu zakrivile v zaničljiv porog ♪
  22.      porógati se  -am se dov. (ọ̑) zelo očitno, grobo izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: dober avtomobil imate, se je porogala; ni se jezil, če so se mu kdaj porogali zaradi debelosti ♪
  23.      porogljív  -a -o prid. (ȋ í) ki zelo očitno, grobo izraža negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: v pogovoru je bil velikokrat porogljiv / govoril je s porogljivim glasom porogljivo / njegov obraz je imel porogljiv izraz; porogljiv nasmeh / pripombe s porogljivim prizvokom / porogljive besede porogljívo prisl.: porogljivo ga je gledal; porogljivo govoriti, se smejati ♪
  24.      pôrok  tudi poròk -óka m (ó ȍ ọ́) 1. kdor se obveže poravnati dolg koga drugega, če bi ga ta sam ne poravnal: porok je moral plačevati zanj; kdo je njegov porok / dolžnik je dobil poroke; brez porokov mu ni hotela posoditi / porok je poskrbel, da so fanta proti varščini izpustili; pren. nisem porok za resničnost te novice ♦ fin. menični porok ki je podpisan na menici 2. ekspr., v povedni rabi, z dajalnikom izraža trdno prepričanje o čem: jaz sem ti porok, da boš z njim zadovoljen; mi smo vam poroki, da se to ne bo zgodilo / kdo nam je porok, da spet česa slabega ne pripravlja ● star. trgovec je porok za blago jamči; pog. iti za poroka biti porok; star. spremljevalca sta morala ostati pri napadalcih za poroka za talca ♪
  25.      poróka  -e ž (ọ̑) obred, s katerim moški in ženska postaneta pred družbo, javnostjo priznana kot mož in žena: poroka je bila zelo slovesna; iti k poroki / opraviti poroko / cerkvena, civilna poroka // glagolnik od poročiti: praznovati, proslavljati poroko; dolgo odlaša s poroko / razdreti nameravano poroko; privoliti v poroko / po poroki je ostala na domu ● biserna šestdesetletnica, srebrna petindvajsetletnica, zlata poroka petdesetletnica poroke ♪

   12.601 12.626 12.651 12.676 12.701 12.726 12.751 12.776 12.801 12.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA