Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RAZ (1.151-1.175)
- razpotegováti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: razpotegovati živalim čeljusti 2. raztegovati: razpotegoval je vzmet, dokler ni počila / razpotegovati usta / razpotegovati pomenek / na vzhodu se razpotegujejo hrbti gor so, se vidijo ♪
- razpóten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razpotje: razpoten kraj / razpotna vloga dežele ♪
- razpotíti se -ím se dov., razpótil se (ȋ í) zastar. spotiti se: med hojo se je razpotil razpotèn -êna -o: z robcem si je brisal razpoten obraz ♪
- razpótje -a s (ọ̑) kraj, prostor, kjer se pot razcepi v več poti: priti do razpotja; obstati, ustaviti se na razpotju; pren. biti, stati na razpotju življenja ♪
- razpovédati -povém dov. (ẹ́) star. povedati: razpovedal mu je vse, kar je vedel / po vsej vasi je razpovedala, da se je vrnil razglasila ♪
- razpoznáti -znám dov. (á ȃ) 1. ugotoviti različnost med osebami, stvarmi, pojmi: razpoznati predmete, znake; razpoznala jih je po glasu / razpoznati bolezen / knjiž. razpoznati dobro od zlega ločiti 2. videti kaj kot posameznost: kljub mraku je razpoznal predmete v prostoru 3. prepoznati: razpoznati ponesrečenca / razpoznati rokopis razpoznáti se knjiž. določiti svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja; orientirati se: le s težavo se je razpoznal v prostoru ♪
- razpoznáva -e ž (ȃ) glagolnik od razpoznati ali razpoznavati: razpoznava znakov / zgodnja razpoznava rakavih obolenj ♪
- razpoznávanje -a s (ȃ) glagolnik od razpoznavati: razpoznavanje barv, znakov; razpoznavanje po glasu; sposobnost razpoznavanja; znak za razpoznavanje / razpoznavanje bolezni / razpoznavanje dobrega od zlega / razpoznavanje ponesrečencev ◊ elektr. postopek, s katerim (elektronski) računalnik ugotavlja znake na karticah glede na postavljeno nalogo ♪
- razpoznávati -am nedov. (ȃ) 1. ugotavljati različnost med osebami, stvarmi, pojmi: otrok je začel razpoznavati stvari okoli sebe; razpoznavati ljudi po glasu; zanesljivo razpoznavati znake / razpoznavati bolezni / knjiž. razpoznavati resnico od neresnice ločevati 2. videti kaj kot posameznost: zdanilo se je in lahko je razpoznaval drevesa; v mraku je težko razpoznavati predmete v sobi 3. prepoznavati: razpoznavati ponesrečence razpoznávati se knjiž. določati svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja; orientirati se: počasi se je začel razpoznavati v prostoru; pren. razpoznavati se
po moderni umetnosti ♪
- razpoznáven -vna -o prid. (á ā) 1. ki se da razpoznati: lahko razpoznavni portreti; predmet na sliki je težko razpoznaven / obrisi gor so bili komaj razpoznavni 2. s katerim se razpoznava: razpoznavni postopek / razpoznavni znak; razpoznavno geslo ◊ med. razpoznavno cepljenje cepljenje za ugotovitev bolezni, proti kateri se cepi ♪
- razpráskati -am dov., tudi razpraskála (á) s praskanjem raniti, poškodovati: mačka mu je razpraskala roke; razpraskati se do krvi razpráskan -a -o: razpraskan obraz; razpraskana miza; razpraskane roke ♪
- razprasketáti se -ám se tudi -éčem se dov. (á ȃ, ẹ́) začeti močno prasketati: s kolom je dregnil v ogenj, da se je razprasketal ♪
- razprášati tudi razprašáti -am dov., tudi razprášala (á á á) star. povprašati, poizvedeti: podrobno razprašaj, kakšen je; razprašali so se pri ljudeh ♪
- razpraševálen -lna -o prid. (ȃ) teh. s katerim se odstranjuje prah: razpraševalna naprava ♪
- razpraševáti 1 -újem nedov. (á ȗ) 1. odstranjevati prah s česa: razpraševati obleke 2. redko razprševati: razpraševati škropivo ♪
- razpraševáti 2 -újem nedov. (á ȗ) star. povpraševati, poizvedovati: razpraševal je o vsem ♪
- razprašíti -ím dov., razprášil (ȋ í) 1. odstraniti prah s česa: razprašiti knjige, obleko 2. redko razpršiti: razprašiti škropivo po rastlinah ♪
- razpráti -pórjem dov., razpôrji razporjíte; razprál (á ọ́) star. razparati, raztrgati: razprati obleko; razprati po šivu / jelen je razpral volku trebuh razprán -a -o: razpran rokav ♪
- razpráva -e ž (ȃ) 1. izmenjava mnenj o kaki pomembnejši stvari: začela se je razprava; udeležiti se razprave; publ. poseči v razpravo; sodelovati v razpravi; dolga, temeljita razprava; ideološka, politična razprava; razprava o gledališkem programu; izhodišče za razpravo 2. sestavek, ki strokovno obravnava in rešuje kako (še ne rešeno) vprašanje: napisati, objaviti, prebrati razpravo; predmet, vsebina razprave; članki, knjige in razprave / knjižna, tipkopisna razprava / znanstvena razprava 3. jur. upravni ali sodni postopek, pri katerem se razčiščujejo
zadeve v navzočnosti strank: razprava bo ob devetih; odložiti, prekiniti razpravo; priti na razpravo; zapisnik o razpravi / sodna, zapuščinska razprava ♪
- razpráven 1 -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razpravo: razpravna tehnika / razpravni zapisnik / določiti razpravni dan / razpravna dvorana ♪
- razpráven 2 -vna -o prid. (á) nanašajoč se na razpravljanje: razpravni jezik na kongresu je bila tudi ruščina ♪
- razprávica -e ž (ȃ) manjšalnica od razprava 2: napisati razpravico; poljudna razpravica ♪
- razpráviti -im dov. (á ȃ) star. sleči: razpraviti otroka; hitro se je razpravil in legel razprávljen -a -o: vsi so bili že razpravljeni, ko je nekdo potrkal ♪
- razprávljanje -a s (á) glagolnik od razpravljati1: začeti razpravljanje; sodelovati v razpravljanju; načrtno, prijateljsko, znanstveno razpravljanje; razpravljanje o umetnosti ∙ ekspr. vsako razpravljanje o tem je odveč o tem ni vredno razpravljati; to je že odločeno ♪
- razprávljati 1 -am nedov. (á) 1. izmenjavati mnenja o kaki pomembnejši stvari: odgovor je jasen in o tem ni treba več razpravljati; na sestanku so razpravljali o delitvi dohodka; razpravljati s predsednikom društva; podrobno, živahno razpravljati / javno razpravljati o čem 2. načrtno podajati določeno vsebino: v članku razpravlja pisec o problemu izseljenstva razpravljajóč -a -e: razpravljajoč o razvoju kmetijstva, so predlagali nekaj sprememb zakona ♪
1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251