Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAZ (10.916-10.940)


  1.      ohladíti  -ím dov., ohládil (ȋ í) 1. narediti kaj hladno, mrzlo: ohladiti vino / nevihta je ohladila ozračje / ohladiti hrano na primerno temperaturo 2. povzročiti občutek hlada: veter mu je ohladil vročo glavo / sladoled jih je ohladil 3. ekspr. pomiriti, zmanjšati: to je nekoliko ohladilo njegovo navdušenje, strast; njegova ljubezen se je že ohladila / jeza se mu še ni ohladila ● ekspr. razgrajačem so ohladili kri v zaporu jih ukrotili; ekspr. ne gani se, sicer te ohladim ubijem; ekspr. ohladiti koga s palico nasilno, grobo ga ukrotiti ohladíti se 1. postati hladen, mrzel: juha, voda se je že ohladila; brezoseb. zadnje dni se je precej ohladilo / motor se je ohladil 2. dobiti občutek hlada: skoči v morje, da se ohladiš; v senci so se kmalu ohladili; ohladiti se pod prho ● ekspr. hitro se je ogrel za dekle in hitro se je tudi ohladil nehal čutiti do nje naklonjenost, ljubezen; ekspr. prvi mož se še ni ohladil (v grobu), že se je spet poročila hitro po moževi smrti se je spet poročila ohlajèn -êna -o: ohlajeno ozračje; ohlajeno prijateljstvo; mleko je ohlajeno na štiri stopinje ♪
  2.      ohlájati  -am nedov. (á) delati kaj hladno, mrzlo: ventilator je prijetno ohlajal prostor / veter je ohlajal vročino ohlájati se 1. postajati hladen, mrzel: segreta voda se počasi ohlaja / zemlja se ponoči ohlaja 2. ekspr. postajati ravnodušen, sovražen: začel se je ohlajati do nje / odnosi med sosednjima državama se ohlajajo // pomirjati se, zmanjševati se: njihova strast, vnema se ohlaja / jeza se mu je pomalem ohlajala ohlajajóč -a -e: ohlajajoč veter; ohlajajoče se telo ♪
  3.      ohlápen  -pna -o prid., ohlápnejši (á ā) 1. ki ni tesno okrog telesa: ohlapen črn plašč; ohlapna bluza; obleka je bila v pasu ohlapna / ohlapen kroj 2. ki je brez napetosti, čvrstosti: ohlapna koža; ohlapne obrazne mišice / njene roke so bile ohlapne 3. nav. ekspr. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: ohlapna disciplina, morala / ta pojem je precej ohlapen; ohlapna zgradba povesti / imel je ohlapen odnos do vsega // netočen, neustrezen: ohlapen prevod; uporabiti ohlapen termin / ta pisatelj ima ohlapen jezik ohlápno prisl.: ohlapno zavezan pas ♪
  4.      ohlápniti  -em dov. (á ȃ) knjiž. postati ohlapen: koža, mišičje ohlapne / vezi so se raztegnile in ohlapnile / listi so kmalu ohlapnili ∙ knjiž., redko ohlapnila mu je v naročje ohlapno padla ♪
  5.      ohlápnost  -i ž (á) lastnost, značilnost ohlapnega: udobna ohlapnost obleke / ekspr. ohlapnost moralnih načel / ekspr.: izrazna ohlapnost; ohlapnost v kompoziciji zgodbe ♪
  6.      ohlíp  -a m (ȋ) knjiž. sunek vetra: močen ohlip je razcefral jadra / burja je pihala v ohlipih ♪
  7.      ohó  in ohò medm. (ọ̑; ȍ) 1. izraža začudenje, presenečenje: oho, tudi ti si prišel 2. izraža zadovoljnost pri domisleku, dognanju, najdenju: oho, počasi mi postaja jasno 3. pri nagovoru izraža opozorilo: oho, fantje, tako pa ne bo šlo naprej ♪
  8.      ohohó  tudi òhòhò medm. (ọ̑; ȍ-ȍ-ȍ) 1. izraža začudenje, presenečenje: ohoho, kaj pa vidva tukaj 2. izraža posmeh: ohoho, prav ti je ♪
  9.      ohrána  -e ž (ȃ) zastar. ohranitev: razvoj in ohrana življenja ♪
  10.      ohraníti  in ohrániti -im dov. (ȋ á ā) 1. narediti, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti: ohraniti predmete nepoškodovane; ohraniti sadje čez zimo / ohraniti sadju vitamine; taki izdelki se ohranijo samo v suhem prostoru 2. narediti, da kaj ne preneha biti, obstajati: njegovo zadnje pismo so ohranili / ohraniti mir, prijateljstvo med narodi / ohraniti stare šege 3. narediti, da kaj ostane nespremenjeno; obdržati: ohraniti prvotni vrstni red // z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo narediti, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: ohraniti koga pri dobri volji; ekspr. ohraniti gledališče pri življenju / delo ga je ohranilo zdravega // z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti naravno barvo in okus; kljub ponižanjem je ohranil čast; dobroto je ohranila vse življenje; ohraniti vitkost 4. z oslabljenim pomenom izraža, da odnos osebka, kot ga določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti spomin na ta dogodek; ohraniti spoštovanje do matere / do njega je ohranila ljubezenska čustva / ohraniti (komu) zvestobo ostati (mu) zvest 5. star. obvarovati: otroka je znala ohraniti pred vsemi nevarnostmi / posestva zaradi dolgov ni mogel ohraniti rešiti propada ● knjiž. poskušal je ohraniti glavo nad vodo obdržati; ekspr. ohranil je mirno kri, mirne živce ni se razburil, ni se vznemiril; znal je ohraniti naklonjenost občinstva biti tak, delati tako, da mu je bilo občinstvo še naklonjeno; ekspr. svoje nasvete kar zase ohrani nočem tvojih nasvetov; ohrani zase, kar sem ti povedal ne povej, ne zaupaj drugemu; ekspr. ohraniti v spominu zapomniti si; v osmrtnicah ohranili ga bomo v lepem spominu ohraníti se in ohrániti se s prislovnim določilom izraža začetek, izvor česa še obstoječega: vaza se je ohranila iz antike / te navade so se ohranile še iz nekdanjih časov ohránjen -a -o: dobro ohranjena jabolka; njegova pisma so ohranjena; besedilo je ohranjeno samo v rokopisu ∙ ekspr. kljub starosti je še dobro ohranjena ni videti stara; je zdrava ♪
  11.      ohránjati  -am nedov. (á) 1. delati, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti: ohranjati knjige nepoškodovane 2. delati, da kaj ne preneha biti, obstajati: ohranjati prijateljstvo; ohranjati v družini domače razpoloženje / naprava ohranja čist zrak 3. delati, da kaj ostane nespremenjeno: ohranjati prvotni vrstni red // z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo delati, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: ohranjati koga pri zavesti / delo ga ohranja krepkega // z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: znal je ohranjati eleganco / ohranjati videz sreče ● knjiž. tudi v tujini ji je ohranjal zvestobo ji je bil zvest ♪
  12.      ohranljívost  -i ž (í) sposobnost česa, da se ohrani: različna ohranljivost sadja ♪
  13.      ohromítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ohromiti ali ohrometi: raziskati vzroke ohromitve / ohromitev vseh dejavnosti ♪
  14.      òj  medm. (ȍ) 1. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: oj, kako se mi smili; oj, saj ni več veselja zame / star. oj nespameti kakšna nespamet 2. izraža veselje, razigranost: oj prijatelji, še bo lepo 3. pri nagovoru izraža opozorilo: oj, kje ste; oj ti, nič ne odgovoriš ♪
  15.      ojá  medm. (ā) pog. izraža pritrjevanje: »Rad hodiš v šolo?« »Oja.«; prim. da, ja ♪
  16.      ójéj  in ójèj in ojéj in ojèj medm. (ọ̑-ẹ̑; ọ̑-ȅ; ẹ̑; ȅ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ojej, kako ste se udarili; ojej, luč je ugasnila ♪
  17.      òjla  medm. (ȍ) izraža opozorilo: ojla, tukaj smo ♪
  18.      ójòj  tudi ójój in ojòj tudi ojój medm. (ọ̑-ȍ; ọ̑-ọ̑; ȍ; ọ̑) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ojoj, ali ne bo prepozno; ojoj, krožnik se je razbil ♪
  19.      ojúžiti se  -im se dov. (ú ȗ) postati pod vplivom južnega vetra toplejši: vreme se je ojužilo; brezoseb. zadnje dni se je ojužilo ojúžen -a -o: na površini je sneg ojužen razmehčan, topeč se ♪
  20.      okalíti 1 -ím dov., okálil (ȋ í) razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju: okaliti sabljo, sveder / kovina se da okaliti okalíti se postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer; prekaliti se: v tem boju se je okalila zavednost ljudi ♪
  21.      okamnéti  -ím in okamenéti -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati tak kot kamen: snov se je zgostila in okamnela; pren., ekspr. v hipu so mu pesti okamnele in udaril ga je z vso silo 2. ekspr. postati negiben, tog: okamnel je od groze, začudenja / obraz mu je počasi okamnel okamnèl in okamnél in okamenèl in okamenél -éla -o: okamnele živali; pred poveljnikom je stal kot okamnel ♪
  22.      okej  tudi okay [ókéj] medm. (ọ̑-ẹ̑) žarg. izraža zadovoljstvo, privolitev: pravite, da je vse pripravljeno. Okej [O.K.] ♪
  23.      ôkence  -a [kǝn] s, mn. tudi ókenca (ō) 1. manjšalnica od okno: hiša ima majhna okenca; okroglo, štirioglato okence; zamreženo kletno okence / odpreti, zapreti okence / potrkati na okence / okence kamere 2. odprtina v pregradi, (večjem) oknu zaradi poslovanja s strankami: pririnil se je do okenca; stati v vrsti pred okencem; uslužbenec pri okencu / bančno, blagajniško, poštno okence 3. kvadrat (v razpredelnici): vpisati številke v ustrezna okenca / razpredelnica ima veliko okenc / okenca mreže ◊ anat. okroglo okence odprtina med srednjim in notranjim ušesom, zaprta z membrano; lov. okence znamenje bele barve na zadku srnjadi in na začetku peruti divjega petelina ♪
  24.      oklèp  -épa m (ȅ ẹ́) 1. nekdaj kovinska vojaška obleka, gibljiva na sklepih: nadeti si oklep; težek bojni oklep; oklep srednjeveškega viteza; oklep z vizirjem / razstava orožja in oklepov / prsni oklep brez rokavov 2. trden zunanji zaščitni del a) vojaškega vozila: tanki z debelim oklepom; neprebojni oklep ladje b) s prilastkom kakega predmeta: oklep blagajne; kovinski oklep ročne bombe; močen oklep filmske kamere / kamnit oklep vodnjaka 3. zunanje ogrodje nekaterih živali: rakov oklep; oklep želve / žival se je obdala z oklepom 4. navadno s prilastkom kar kaj močno prijema, stiska: mavčni oklep; tesen usnjen oklep; počutim se lahkega, kot bi padel oklep z mene // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: živeti v oklepu gotovosti; obdal se je z oklepom molka in potrpežljivosti ◊ bot. alpska rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih, Androsace ♪
  25.      oklepáj  -a m (ȃ) 1. znak, ki z dveh strani oklepa besedo, številko, stavek: napisati oklepaj; dati, postaviti besedo, številko v oklepaj / oglati, okrogli, zaviti oklepaj ♦ mat. odpraviti oklepaj 2. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi v oklepaju izraža, da se kaj posebej ne poudarja; mimogrede: to omenim, pripomnim v oklepaju ♪

   10.791 10.816 10.841 10.866 10.891 10.916 10.941 10.966 10.991 11.016  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA