Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAN (9.874-9.898)


  1.      sparcelírati  -am dov. (ȋ) razdeliti na parcele: sparcelirati posestvo sparcelíran -a -o: sparcelirano zemljišče ♪
  2.      spártakovec  -vca m (ȃ) med prvo svetovno vojno pristaš levega revolucionarnega krila nemške socialnodemokratske stranke: upor spartakovcev ♪
  3.      spáti  spím nedov., spì spíte; spál (á í) 1. biti v stanju telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: ne ropotaj, oče spi; otroci že spijo; pes spi; ekspr. v hiši že vse spi; vsi so spali, le on je bedel; otrok ji je spal v naročju; spal je vso noč, do jutra; obrnil se je in spal naprej; brezskrbno, dobro, mirno, trdno spati; ekspr. sladko spati; skrbi mu ne dajo spati; ne morem spati; spali so obuti; spi kot jazbec, klada, polh trdno; spi kot otrok mirno, brezskrbno; spi kot top, kot ubit zelo trdno; spijo kot Matjaževa vojska dolgo, trdno / ekspr. mesto je že spalo / kot vljudnostna fraza: (ste) dobro spali; kako si spala / kot voščilo dobro spite / knjiž., z notranjim predmetom spati mirno spanje; brezoseb.: rekel je, da se na senu dobro spi; takrat se je spalo na skednju; ekspr. kako bi se še spalo rad(i) bi še spal(i) // biti navadno v ležečem položaju zaradi takega počitka: vsak dan spi do osmih; rad spi pri odprtem oknu / dati otroke spat; hoditi pozno spat; iti, odpraviti se spat; elipt. otroci, spat // s prislovnim določilom imeti kje ležišče, prostor za tak počitek: fant spi na postelji; spati na prostem, na tleh; vsi otroci spijo v eni sobi; od danes ne boš več spala tukaj / spali boste pri nas prenočevali; dali so me spat v najlepšo sobo / kokoši spijo blizu zajcev; živina v planinah spi zunaj 2. ekspr. biti nedejaven, nedelaven: trdil je, da mladina v klubu spi; ti dve prireditvi kažeta, da vendarle ne spimo / med poukom je večinoma spal ni sodeloval / društvo spi 3. ekspr. biti v stanju neaktivnosti; počivati: pozimi rastline spijo; zemlja še spi / jezero spi je mirno; valovi so še spali jezero, morje je bilo mirno 4. knjiž., s prislovnim določilom biti navzoč, a nedejaven: v gorivu spi toplotna energija / spolnost v otroku še spi / ali tvoja vest spi // biti kje sploh: rudno bogastvo spi pod zemljo / v srcu spita bolečina in ljubezen; to upanje je že dolgo spalo v njem 5. ekspr., s prislovnim določilom biti pokopan: na tem pokopališču spijo njegovi starši; rad bi spal v domači zemlji 6. evfem., v zvezi s pri, z spolno občevati: spati pri dekletu, z dekletom ● ekspr. takrat so ljudske množice še spale niso še poznale, niso se še zavedale svojih pravic; ekspr. ali je kaj priden? Priden je, kadar spi ni priden; knjiž., ekspr. spati na lovorikah po uspehu, zmagi popustiti v prizadevanju; star. odkar se zavedam, nisem spal pod svojo streho nisem imel doma; ekspr. glede tega lahko mirno spiš si lahko brez skrbi; ekspr. saj stoje spiš videti si zelo zaspan; ekspr. hoditi s kokošmi, kurami spat zelo zgodaj; ekspr. sonce gre spat zahaja; ekspr. spati smrtno, večno spanje biti mrtev; ekspr. spati spanje pravičnega mirno, trdno spati; kakor si si postlal, tako boš spal tvoje (dobro, slabo) življenje bo posledica tvojih prejšnjih odločitev; preg. nesreča nikoli ne spi nesreča nikoli ne počiva spáti se knjiž., s smiselnim osebkom v dajalniku biti zaspan: trudna sem in spi se mi / čeprav je bilo pozno, se nobenemu od njiju še ni spalo ni dalo spati spé: knjiž. slonel je na stolu napol spe ∙ ekspr. o tem sem sanjal bede in spe zmeraj spèč -éča -e: otrok, mirno speč pod drevesom; speči potniki; buditi speče sile v ljudstvu ♦ agr. speče oko oko, ki odžene v naslednjem vegetacijskem obdobju; cepljenje na speče oko; bot. speči popek nadomestni popek, preden se odpre; polit. speči agent agent, ki namenoma šele po dolgem bivanju v kaki državi začne delovati za drugo državo; sam.: buditi speče; poslušati mirno dihanje spečega ♪
  4.      spavperizírati  -am dov. (ȋ) knjiž., redko osiromašiti, obubožati: spavperizirati kmete spavperizíran -a -o: spavperizirane delavske množice ♪
  5.      speciálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben: specialne barve, kreme; specialna jekla / dobiti specialno dovoljenje / obravnavati tudi specialne primere / specialna vozila / specialna vojaška enota 2. poseben, ne splošen in zato navadno podrobnejši: specialni pregled avtomobila; generalen in specialen / splošni in specialni izrazi / obča in specialna zgodovina 3. poseben, na manj ljudi omejen in navadno zahtevnejši, težji: on ima specialno nalogo; opravljati zelo specialno delo / specialno šolanje 4. pog., navadno v povedni rabi izvrsten, odličen: res, pečenka je specialna ◊ metal. specialna med med, ki vsebuje nikelj, mangan, železo, aluminij, silicij in cin; ped. specialna pedagogika veda, ki se ukvarja z razvojno motenimi osebami; voj. specialna vojna sovražna dejavnost kake države proti drugi državi z namenom, da jo materialno in psihološko izčrpava, slabi speciálno prisl.: specialno se ukvarja s francoščino ♪
  6.      specialístovstvo  -a s (ȋ) knjiž. specializacija, specializiranost: vedno bolj se uveljavlja specialistovstvo / kongresi prehajajo v ozko specialistovstvo ♪
  7.      specialitéta  tudi špecialitéta -e ž (ẹ̑) 1. posebna, izjemna vrsta blaga: v tej trgovini prodajajo specialitete iz vse Evrope; te cigarete so specialiteta ♦ farm. v tovarni izdelano zdravilo // posebna, izjemna hrana, jed, znana navadno v določenem kraju: v tej gostilni postrežejo z domačimi in tujimi specialitetami; pripravljati narodne specialitete; specialitete na žaru / teden specialitet madžarske kuhinje 2. ekspr., s prilastkom kar kdo dobro obvlada, na kar se kdo dobro spozna: njegova specialiteta so južnoameriški plesi / goljufova specialiteta so bile osamljene ženske ♪
  8.      specializírati  -am nedov. in dov. (ȋ) usmerjati, omejevati dejavnost česa na ozko področje: specializirati trgovine za prodajanje otroške obutve; obrat se je širil in specializiral ● knjiž. specializirati metulje v zbirki razvrščati, razporejati specializírati se 1. pridobivati si izurjenost za opravljanje določene ožje dejavnosti: ta zidar se specializira za polaganje ploščic; specializirati se v kuhanju 2. pridobivati si posebno, poglobljeno znanje na ožjem področju kake stroke: priporočili so mu, naj se specializira; specializirati se v jezikoslovju / žarg., med. specializirati kirurgijo specializíran -a -o: (ozko) specializirani delavci, strokovnjaki; specializirane vojaške enote; knjigarna, specializirana za prodajo strokovnih knjig ♪
  9.      speciálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost specialnega: razumeti specialnost razmer / specialnost te restavracije je, da v njej pripravljajo dietno hrano / ta rastlina, žival je specialnost našega morja // ekspr., s prilastkom kar kdo dobro obvlada, na kar se kdo dobro spozna: njena specialnost je risanje vzorcev za tapete / to sodi v njeno ožjo specialnost / dobro obvlada svojo specialnost / zbrali so se zdravniki vseh specialnosti specializacij ♪
  10.      specificírati  -am dov. in nedov. (ȋ) podrobno opisati, označiti kaj glede na posebne, določene značilnosti: specificirati izdelke, predmete / specificirati račun specificíran -a -o: dohodki in izdatki so natančno specificirani ♪
  11.      spêči  spêčem dov., tudi spekó; spêci specíte; spékel spêkla (é) 1. narediti hrano (bolj) užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe: speči flancate, kruh, meso; speči za večerjo / speči na masti, olju; speči na ražnju; speči v peči, pečici / zmeraj kaj speče 2. povzročiti občutek bolečine zaradi prevelike toplote: goreča vžigalica ga je spekla v prste; speči se z žerjavico // ekspr. povzročiti duševne bolečine: očetove besede so ga spekle; laž ga je spekla v dno srca; prijateljev očitek ga je zelo spekel; brezoseb. speklo ga je, ko je pomislil na krivico, ki so mu jo storili ● pog., ekspr. če ne boš tiho, te bom spekel udaril spêči se ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: pri tej stvari se je spekel; ker se je spekel, je hotel obrniti pogovor drugam spečèn -êna -o: spečen kruh; spečene klobase ♪
  12.      spekulatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na spekulacijo: spekulativni elementi te filozofije / izkustvene in spekulativne metode; spekulativno mišljenje / spekulativna stran znanosti / spekulativna filozofija ♪
  13.      speljáti  spéljem tudi -ám dov., spêlji speljíte; spêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. narediti, povzročiti, da se vozilo začne premikati: konj je težko speljal naloženi voz / voznik je prižgal motor in speljal // nepreh. začeti se premikati: na poledeneli cesti, v blatu avtomobil težko spelje 2. nar. zvoziti: speljati drva iz gozda; speljati s tovornjaki 3. narediti, da kaj pride z določenega mesta drugam: speljati vodo s travnika, v jarke; pren. režiser si je prizadeval speljati nove tokove v slovensko gledališče 4. narediti, da je kaj v določenem prostoru in ima določeno smer: speljati cesto mimo mesta; speljati plinovod, vodovod v naselje; speljati progo po dolini; speljati v loku, naravnost / speljati trto po brajdi / speljati promet po obvozni cesti // nav. ekspr. usmeriti, obrniti: speljati pogovor na šport; speljati pozornost poslušalcev drugam; speljati razpravo na stranski tir 5. nav. ekspr. s prepričevanjem povzročiti pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: sošolci so ga speljali na izlet; fant je pošten, pa so ga drugi speljali (na slaba pota); speljal ga je v klet in ga pošteno opil / v svet ga je speljala želja po boljšem življenju; nespametno je ravnal, ko se je dal speljati v tako tvegano zadevo; pren. mesečina jih je speljala na sprehod 6. ekspr., z dajalnikom navadno s prevaro doseči, da kdo dobi, kar je kdo drug imel ali mislil, da bo imel: speljati komu najboljše delavce / speljati prijatelju dekle / speljati športnemu tekmecu kolajno // vzeti, ukrasti: tatovi so mu speljali konja; speljati komu listnico iz žepa ● ekspr. speljati koga na led, v past prevarati, ukaniti ga; ekspr. speljati vodo na svoj mlin narediti kaj v svojo korist speljáti se nav. ekspr. 1. zdrsniti: sneg se je speljal s strehe; speljati se po hribu 2. priti skozi kaj ovirajočega: speljati se skozi luknjo v plotu spelján -a -o: čez reko je speljan most; cesta je speljana naravnost; pot je speljana v vijugah; voda je speljana v jarek; dobro speljano križišče; prim. izpeljati ♪
  14.      spéstovati  -ujem in spestováti -újem dov. (ẹ́; á ȗ) ekspr. 1. s pestovanjem, negovanjem zadovoljiti zlasti telesne potrebe otroka, dokler ne shodi: veliko otrok je spestovala 2. s pretirano skrbjo razvaditi: fanta je čisto spestovala ♪
  15.      spét  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste: spet sem tukaj; upamo, da bo spet zdrava; kdaj spet prideš; za hip se je ustavila in spet šla dalje; vrni se spet / okna so spet prepleskali na novo / spet si ti na vrsti / okrepljen: želim si, da bi spet kdaj lahko v miru delal; vedel je, da jo bo kmalu spet videl ∙ podajal je opeko sosedu, ta spet svojemu in tako naprej izraža ponavljanje istovrstnih dejanj // ekspr. izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega: kaj je že spet, še ne bo miru; spet je minil teden, pa nič / kdo ti je spet to povedal 2. ekspr., v zvezi spet in spet izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja: v življenju se to dogaja spet in spet; govornika so spet in spet prekinjali / spet in spet jo je poklical 3. nav. ekspr., pri ponavljanju iste besede, v zvezi z in, pa izraža intenzivnost dejanja: on pa samo čaka in spet čaka; te občutljive rastline je treba negovati in spet negovati / tega ne bom storil, ne, pa spet ne // izraža veliko količino, visoko stopnjo: potrebuje denar in spet denar; tam je sam pesek pa spet pesek 4. nav. ekspr., navadno okrepljen poudarja nasprotje: nekateri so bili navdušeni za to, drugi pa spet niso hoteli tvegati; on se pogosto hvali, drugi so spet preskromni / pridelek ni velik, pa spet ne slab; ne ravno debel, pa vendar spet ne suh / v njenih očeh si lahko videl ogenj, pa spet mrak in temo, pa spet smeh / v vezniški rabi eni pridelujejo hrano, spet drugi izdelujejo orodje, spet tretji gradijo 5. ekspr., okrepljen poudarja zanikano trditev, ugotovitev: no, tako hudo pa spet ni; tako udobno pa to bivališče spet ni; samo poučnih knjig pa spet ne moremo brati // izraža neodločnost, omahljivost: rad bi pri tem sodeloval, in spet ne; rada bi šla, pa spet ne ♪
  16.      spháti  sphám stil. spšèm dov. (á ȃ, ȅ) 1. s tolčenjem odstraniti trši ovoj žitnih zrn: sphati ječmen, proso; sphati v možnarju, stopah 2. redko s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj gosto, trdno; nabiti: sphati zemljo sphán -a -o: proso je sphano; sphana tla ♪
  17.      spíhati  -am dov., tudi spihájte; tudi spihála (í) s pihanjem a) odstraniti: burja je spihala sneg; veter je spihal listje z drevja / spihati smeti z mize b) očistiti: burja je spihala ozračje / spihati pepelnik c) spraviti kam: veter je spihal listje na kup spíhan -a -o: spihan sneg; pobočja nad vasjo so popolnoma spihana; prim. izpihati ♪
  18.      spíhniti  -em dov. (í ȋ) s pihom, pihanjem odstraniti: spihniti smeti z mize ♪
  19.      spíker  tudi špíker -ja m (í) kdor se poklicno ukvarja z napovedovanjem radijskega, televizijskega sporeda in branjem oddaj; napovedovalec: glas spikerja / radijski, televizijski spiker ♪
  20.      spís  -a m (ȋ) 1. literarno, strokovno besedilo, navadno krajše: napisati, objaviti spis / izvirni spisi in prevodi; literarni, znanstveni spis; poučni spisi za mladino; sramotilni spis; zbrani spisi slovenskih pisateljev zbrana dela 2. besedilo, napisano v posebni obliki, navadno z uradno veljavnostjo: oštevilčiti, vpisati spis; vlagati spise v fascikle; vročiti spis; odposlani, sprejeti spisi; sveženj spisov; mapa za spise / poslovni, uradni spisi; pritožbeni, sodni spis / reševati spise 3. pismeni izdelek, ki ga mora učenec izvirno oblikovati ali napisati po prebranem, pripovedovanem besedilu: napisati, prebrati spis; najboljši spis bo nagrajen; naslov, vsebina spisa / knjiž. domišljijski, doživljajski spis / šolski spis ◊ jur. spis skupek listin, ki se nanašajo na isto zadevo; dati spis ad acta; sodnik lista po zajetnem spisu; lit. apokrifni spis; šol. prosti spis izvirno oblikovan pismeni izdelek, ki se ne nanaša na neko že oblikovano besedilo; poprava spisa ♪
  21.      spítati  -am tudi izpítati -am dov. (ȋ) s pitanjem zrediti: spitati gos, purana, svinjo; spitati vola do določene teže spítan tudi izpítan -a -o: spitani prašiči; debel je kot spitan puran ♪
  22.      splanírati  -am dov. (ȋ) 1. izravnati, poravnati: splanirati zemljišče 2. publ. vnaprej razmisliti o čem in predložiti, določiti ustrezne ukrepe: splanirati proizvodnjo za daljše obdobje splaníran -a -o: splanirane cene; tla so splanirana ♪
  23.      spláv  in splàv spláva m (ȃ; ȁ á) 1. preprosto, navadno iz hlodov narejeno plovilo: naložiti tovor na splav; prepeljati se na splavu, s splavom; čolni in splavi / (gumijast) rešilni splav 2. za plovbo po reki povezan ali s klini zbit les: splav je nasedel na plitvini; krmariti splav; sestavljati, vezati splave; krmar na splavu / splaviti les v splavih 3. prekinitev nosečnosti: preprečevanje splavov; vzrok za splav; splav zaradi bolezni / imela je že več splavov; naredili so ji splav ● knjiž. ledeni splavi na rekah veliki kosi plavajočega ledu; zastar. jezditi na skok na splav zelo hitro ◊ med. indicirani, izzvani, spontani, umetni splav; voj. pontonski splav ♪
  24.      splávati  -am dov. (ȃ) 1. postati sposoben plavati: otrok je splaval; večina tečajnikov je v nekaj dneh splavala; če ne boš šel v vodo, ne boš nikoli splaval 2. plavajoč priti kam: splavati čez reko, mimo čolna, na breg / ribe so splavale v morje / ekspr. ptice so splavale na jug odletele // začeti plavati: nekaj trenutkov je okleval, nato je splaval 3. priti na površino tekočine: lažji delci splavajo, težji pa se sesedejo; skuhani cmoki splavajo na vrh; olje splava na površje 4. ekspr. s prizadevnostjo, vztrajnostjo priti iz neprijetnega, zapletenega položaja: nikogar ne potrebujem, bom že sam splaval; splavati iz težav ● ekspr. njegove misli so splavale k domačim pomislil je na domače; ekspr. pogled mu je splaval v daljavo zazrl se je v daljavo; ekspr. prihranki so splavali po grlu zapravil jih je s pijačo, zapil; ekspr. vse je splavalo po vodi propadlo; prim. izplavati ♪
  25.      splitvéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati plitev: zaradi suše je potok splitvel / ob takem branju človek splitvi ♪

   9.749 9.774 9.799 9.824 9.849 9.874 9.899 9.924 9.949 9.974  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA