Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAN (9.574-9.598)


  1.      sistemátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sistematiko ali sistem: sistematske enote / sistematsko zbiranje gradiva sistematično ♦ biol. sistematska kategorija rastlinstva in živalstva enota v sistemu rastlinstva in živalstva glede na določeno lastnost ali razvojno stopnjo sistemátsko prisl.: sistematsko urediti podatke ♪
  2.      sistemizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. urediti, razvrstiti po določenem sistemu, v določene sisteme: sistemizirati podatke, ugotovitve / sistemizirati znanje 2. navadno v zvezi z delovno mesto ustanoviti in razporediti: sistemizirati delovno mesto / sistemizirati dela in naloge sistemizíran -a -o: sistemizirano delovno mesto ♪
  3.      sìt  síta -o prid. (ȉ ȋ) 1. ki je zadovoljil svojo potrebo, željo po hrani, jedi: otrok je sit in spi; sita živina; zelo sit; lačen in sit; sit kot boben // nav. ekspr. ki ne živi v pomanjkanju hrane: skrbeti, da so otroci siti in čisti; sito prebivalstvo 2. ekspr. ki mu je kaj odveč, nezaželeno a) zaradi prepogostnosti: sit sem že te jedi b) zaradi prevelike količine, stopnje: praznih obljub sit človek; biti sit dela, denarja c) zaradi kake neprijetnosti sploh: biti sit prosilca, soseda; sit je že šole, zime / biti česa, koga do grla, čez glavo sit 3. ekspr., redko poln pridelkov, hrane: sita polja / sito vejevje gosto, bujno ● knjiž. imeti krepek, sit glas poln, močen; ekspr. narediti tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani; ekspr. (belega) kruha je sit zaradi izobilja je objesten, predrzen; ekspr. ko je povedal to žalostno novico, smo bili takoj siti nismo mogli več jesti; pog. zdaj ste siti, ne, ko je domačija prodana zadovoljni, srečni; ekspr. v otroških letih sem bil večkrat lačen kot sit sem živel v zelo slabih gmotnih razmerah; sita vrana lačni ne verjame; kruha lačen, palice sit síto prisl.: ne maram, je sito rekel síti -a -o sam.: siti lačnemu ne verjame; najesti, napasti se do sitega; ekspr. do sitega se nagledati, nasmejati zelo, močno ♪
  4.      sítast  -a -o prid. (í) po luknjicah podoben situ: sitasto dno posode / ekspr. roke je držala pod sitastim predpasnikom obrabljenim, natrganim; redko sitasta okna varujejo pred muhami okna z okensko mrežo; knjiž. sitasta tla gosto luknjičava, prepustna tla ♦ anat. sitasta kost sitka; arheol. sitasta posoda posoda, ki ima stene in dno preluknjane; zool. sitasta ploščica luknjičasta ploščica na hrbtni strani apnenčastega ogrodja iglokožcev sítasto prisl.: sitasto preluknjan ♪
  5.      sítka  -e ž (ȋ) anat. neparna, delno luknjičava kost na vrhu nosne votline: vnetje sitke ◊ bot. živa rastlinska celica, ki ima prečni membrani luknjičavi ♪
  6.      sítnost  -i ž (í) 1. stanje sitnega človeka: njegova sitnost je na otroke slabo vplivala / ekspr. zaradi njegove sitnosti mu je ustregel // nav. ekspr. kar je neprijetno, zoprno: delati komu sitnosti; s tem si je nakopal sitnosti; rad bi jim prihranil to sitnost / z njo so same sitnosti ∙ pog. samo sitnost prodaja, stresa sitnari 2. slabš. siten človek: ta stara sitnost ni za nobeno delo / kot psovka nehaj že, sitnost sitna ♪
  7.      síto  -a s (í) 1. priprava iz ogrodja z gosto mrežo, zlasti za sejanje moke: izdelovati sita; mreža, obod sita / presejati skozi sito; po sejanju ostanejo otrobi na situ; gosto, redko sito; svileno, žičnato sito; sito za belo moko / mlinsko sito ♦ čeb. čebelno sito priprava iz matične rešetke za ločevanje čebel od trotov; elektr. električno sito priprava, ki prepušča samo tok določenih frekvenc; fot. sito priprava iz barvnega stekla ali folije iz umetne snovi, ki prepušča v fotografsko kamero samo žarke določenih barv; filter // redko cedilo: pretlačiti jagode skozi sito; odcediti solato na situ 2. ekspr., navadno v zvezi z biti, dati izraža podrobno kritično obravnavo, pretres z namenom odstraniti nebistveno, slabo: danes bodo na situ njegove izjave; dati na sito vse kandidate / predlogi so šli skozi različna sita / sito cenzure, zgodovine ♪
  8.      situírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. arhit. določiti kraj, prostor za postavitev gradbenega objekta: situirati hišo, most; situirati poslopje sredi mesta 2. knjiž., navadno s prislovnim določilom postaviti (v določeno okolje, čas): to nas je situiralo v središče dogajanj / zgodbo romana je situiral na Primorsko / situirati v prostor in čas situíran -a -o 1. deležnik od situirati: v naravno okolje situiran objekt; prostori so situirani v središču mesta 2. bogat, premožen: njeni starši so dobro situirani / je iz situirane hiše / materialno situiran ♪
  9.      sív  -a -o stil. -ó prid. (ȋ í) 1. ki je take barve kot pepel: gost siv dim; sivi lasje; siva megla; vojaki v sivih uniformah; ima sive oči; nebo je bilo sivo; siv v obraz; pepelnato, prsteno, srebrno, svinčeno siv; siv kot golob / v ljudski pesmi siva skala / sivo jesensko jutro / siva barva // ki ima lase take barve: siv starček; je še mlad, toda že siv / ekspr. takrat boš imel že sive lase boš že star; v kratkem času je postal siv je osivel; njegova siva glava je vzbujala spoštovanje njegovi sivi lasje kot znamenje starosti; ekspr. še v sivi starosti dela v visoki starosti 2. ekspr. ki je brez posebnosti, neizrazit in deluje zato pusto, dolgočasno: reportažno siv stil / sivo, prazno življenje / siva vsakdanjost / prikazovati kaj v sivih barvah // za človeka neprijeten, dolgočasen: to so bili zanj sivi dnevi / sive, melanholične misli / svojo prihodnost vidi precej sivo ● ekspr. zaradi tega si ne delaj sivih las ne bodi v skrbeh, ne skrbi; ekspr. bilo je v sivi davnini pred zelo dolgim časom, zdavnaj; ekspr. siva eminenca kdor prikrit, iz ozadja odloča o vsem pomembnem ◊ agr. siva plesen glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline; anat. (siva) možganska skorja siva plast na površju velikih možganov z ganglijskimi celicami; siva živčna snov; bot. siva jelša jelša z gladkim sivim lubjem in na spodnji strani sivkastimi, gosto dlakavimi listi, Alnus incana; siva mušnica lističasta, mušnici podobna goba, Amanita rubescens; siva grozdna plesen glivica, ki povzroča bolezen dozorevajočih jagod vinske trte, Sclerotinia fuckeliana; geogr. Siva Istra srednja Istra, za katero je značilen fliš; med., vet. siva mrena očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; metal. sivi grodelj grodelj s sivo prelomno ploskvijo; petr. sivi peščenjak; zool. sivi medved grizli; siva kuščarica martinček; siva penica penica rdečkasto rjavkaste barve s sivo kapico na glavi, Sylvia communis; siva podgana; siva veverica veverica z velikimi ušesi in širokim repom z belo liso na koncu, po izvoru iz Severne Amerike, Sciurus carolinensis; siva vrana kavka; siva žolna manjša siva ptica s črno progo pod kljunom; pivka sívo prisl.: sivo se oblačiti; sivo bled obraz; sivo popleskane stene / piše se narazen ali skupaj: sivo lisast ali sivolisast; sivo moder; sivo zelen; sam.: moški v sivem sivo oblečen; okras v rjavem in sivem ♪
  10.      sivíti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž. delati kaj sivo: megla sivi dan / otroci mu sivijo lase mu povzročajo velike skrbi sivíti se sivo se odražati, kazati: na severni strani se sivijo gore ♪
  11.      sívka  -e ž (ȋ) 1. siva žival, navadno krava: sivka se pase na travniku; sivka in rjavka ♦ čeb. kranjska čebela; zool. divja raca sivkaste barve z modrikastim pasom preko kljuna, Aythya ferina 2. zelo dišeča divja ali gojena rastlina z dlakavimi listi in modrimi cveti v socvetjih: cvetoča sivka; šopi sivke / dati sivko med perilo; diši po sivki 3. bot. užitna goba s temno sivim klobukom in bledo rumenim betom; zimska kolobarnica: nabirati jurčke in sivke ♪
  12.      sívkast  -a -o prid. (ȋ) ki ni popolnoma siv: sivkast dim; sivkasti lasje; nebo je sivkasto; vodeno sivkast / perilo je še sivkasto, ker ni dobro oprano / sivkasta barva sívkasto prisl.: sivkasto bel ali sivkastobel obraz ♪
  13.      skakáč  -a m (á) 1. žival, ki skače: konj je dober skakač ♦ zool. skakači pražuželke z dolgimi, naprej obrnjenimi nožicami na koncu zadka, s katerimi skačejo, Collembola; egiptovski skakač stepski glodavec z dolgima zadnjima nogama, ki živi zlasti v severovzhodni Afriki, Jaculus jaculus 2. žarg. športnik, ki goji skakanje; skakalec: tekmovanje skakačev 3. pripadnik srednjeveške verske sekte, ki med zamaknjenjem skače, pleše: bil je goreč skakač; preganjanje skakačev 4. šah. šahovska figura, ki se polaga na polje za dve mesti naprej in eno vstran: vzeti damo s skakačem ♪
  14.      skákati  in skakáti skáčem, stil. skákati -am nedov., skáčite, tudi skákaj, tudi skakájte (á á á; á) 1. z odrivi, zlasti z nogami, se oddaljevati od podlage: skačem, da si okrepim noge; skakati pol metra visoko; skakati in tekati; skače kot žrebe / skakati na mestu / otroci skačejo čez potok; ptič skače z veje na vejo; skakati na vlak je nevarno / kopali so se in skakali v vodo / skakati na glavo, noge / skakati s padalom; skakati s smučmi; skakati z vrvico / pes je kar skakal, ko je zagledal gospodarja / skakati od veselja // s takimi odrivi opravljati določeno pot po zraku: vsak smučar, tekmovalec skače trikrat / skakati na sedemdesetmetrski skakalnici / skakati daleč // gojiti skakanje, ukvarjati se s skakanjem: ta padalec, smučar skače že več let 2. z odrivi se premikati: kenguru ne teče, ampak skače; skakati proti domu; skakati po eni nogi // ekspr. razposajeno, živahno tekati, navadno ob igri: otroci skačejo na dvorišču 3. nav. ekspr., s prislovnim določilom z odrivi se hitro pojavljati: napadalci so skakali izza dreves / otroci radi skačejo pred avtomobile 4. nav. ekspr., s prislovnim določilom z odrivi zelo hitro vstajati: vojaki so že ob prvih strelih skakali z ležišč / skakati na noge; skakati kvišku 5. nav. ekspr. z odrivi, z določenim namenom se premikati v položaj, kot ga izraža določilo: kričali so in skakali nanj / pes je besno skakal v tujca / sovražnik jim je skakal v hrbet 6. ekspr., s prislovnim določilom v kratkih časovnih presledkih, z določenim namenom hitro opravljati kake poti: skakati od urada do urada; ves dan sem skakal po trgovinah 7. ekspr. hitro, nenadoma se po zraku oddaljevati od podlage: iskre so skakale na vse strani / plameni so skakali s strehe na streho / njeni spretni prsti so vedno hitreje skakali po klavirju // poskakovati: žaga skače / ob udarcih so krožniki na mizi kar skakali 8. ekspr. zaradi zunanje sile, sunka se zelo hitro premikati iz določenega položaja: kazalec, priprava skače sem in tja // tako se premikati iz določenega položaja zaradi ohlapne namestitve: ni dobro pritrjeno, zato vijak, železo skače / noge mu skačejo v prevelikih čevljih 9. ekspr. hitro, naenkrat v visoki stopnji se spreminjati, naraščati in upadati: cene skačejo / temperatura skače gor in dol 10. ekspr. nenadoma prehajati z ene stvari na drugo brez neposredne notranje povezanosti: preveč skače, nič ga ne razumem / v svojih mislih, vprašanjih skače; skakati stran od snovi pogovora / ta film zelo skače od enega prizorišča na drugo ● ekspr. kako bo skakala, ko bo to izvedela zelo bo jezna; ekspr. skakati čez ojnice, čez plot biti nezvest v zakonu; ekspr. skakati komu v besedo prekinjati ga pri govorjenju; ekspr. črke mu skačejo pred očmi pri branju ima občutek, da niso pri miru; ekspr. njene misli so skakale druga čez drugo si hitro sledile in bile med seboj nepovezane; ekspr. skakati si v lase prepirati se; tepsti se; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most ◊ šah. skakač skače se premika za dve mesti naprej in eno vstran; šport. skakati čez konja, kozo; skakati v daljino, višino; skakati v vodo; skakati s palico skakáje: ptički žvrgolijo, skakaje z veje na vejo; otrok je zbežal, skakaje čez luže skakajóč -a -e: skakajoč oditi; prišla je s skakajočim korakom ♪
  15.      skálnica  -e ž (ȃ) knjiž. voda, ki priteka izpod skale: piti skalnico ◊ anat. zelo trd del senčne kosti, v katerem sta srednje in notranje uho ♪
  16.      skálnik  -a m (ȃ) knjiž., redko skalnjak: v skalniku ima izbrane planinske cvetlice ♪
  17.      skálp  -a m (ȃ) koža z lasmi na človeški glavi: kirurg je odrezal košček skalpa in ga presadil / Indijanec je premaganemu sovražniku vzel skalp // ta koža, odstranjena z glave sovražnika, kot trofeja: ob sedlu so Indijancu viseli skalpi / indijanski skalp ♪
  18.      skalpírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odstraniti s človeške glave kožo z lasmi: Indijanci so jih skalpirali ∙ ekspr. če ne boš šel z nami, te bom skalpiral izraža grožnjo skalpíran -a -o: ležali so tam mrtvi in skalpirani ♪
  19.      skandírati  -am nedov. (ȋ) 1. izgovarjati, klicati kaj po zlogih, v ritmu: skandirali so gesla; Ti-to, Ti-to, je skandirala množica 2. lit. izgovarjati pesniško besedilo po zlogih in s shematičnimi poudarki: skandirati heksametre; učenci pesem skandirajo skandirajóč -a -e: skandirajoči zbor skandíran -a -o: skandirana pesem; skandirano geslo ♪
  20.      skápljati  -am nedov. (ā) odstranjevati spolne žleze: skapljati bike, peteline ♪
  21.      skedènj  -dnjà in skèdenj -dnja [kǝd] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) gospodarsko poslopje z delovnim prostorom zlasti za mlatenje in s prostorom za shranjevanje sena, slame: ob hiši sta skedenj in hlev; delati v skednju; lesen, zidan skedenj / mlatiti na skednju ♪
  22.      skelênje  -a [kǝl in kel] s (é) glagolnik od skeleti: skelenje rane; skelenje od udarcev / čutila je skelenje v očeh ♪
  23.      skeléti  -ím [kǝl in kel] nedov., skelì in skêli (ẹ́ í) povzročati ostro, rezko bolečino, ki sili k drgnjenju, praskanju: udarci s šibo dolgo skelijo / hrbet, oko me skeli; ozebline, rane so skelele / brezoseb. skelelo ga je od udarcev / svetloba skeli v oči // ekspr. povzročati duševne bolečine: krivica skeli; neuspeh ga je skelel v dno duše ∙ ekspr. vest jo skeli ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde skelèč -éča -e: skeleča bolečina; misel je bila skeleča; prisl.: skeleče pičiti ♪
  24.      skelína  -e [kǝl in kel] ž (í) zastar. skeleča bolečina: čutil je skelino v plečih / ublažiti skelino rane ♪
  25.      skicírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narisati skico: skicirati razporeditev hiš / skicirati motive iz narave; skicirati si obraze 2. prikazati, opisati nakratko, samo v glavnih črtah: skicirati medvojno obdobje; pisatelj je osebe le skiciral / skicirati si odgovor skicíran -a -o: skiciran portret ♪

   9.449 9.474 9.499 9.524 9.549 9.574 9.599 9.624 9.649 9.674  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA