Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAN (9.124-9.148)


  1.      regimènt  -ênta m (ȅ é) 1. star. polk: poveljnik, štab regimenta / pehotni regiment ∙ sedemnajsti regiment v stari Avstriji pehotni polk, v katerem služijo vojsko vojaki iz Kranjske 2. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: imeti regiment sodelavcev / dobiti cel regiment nasvetov ♪
  2.      regionalízem  -zma m (ȋ) 1. prizadevanje, da se določenemu področju, pokrajini prizna poseben ekonomski, družbenopolitični, kulturni položaj: boriti se proti regionalizmu / boj za regionalizem in federacijo 2. knjiž. poudarjanje pokrajinskih značilnosti v leposlovju: regionalizem v delih Miška Kranjca / literarni regionalizem 3. lingv. element v knjižnem jeziku, značilen samo za kako področje, pokrajino: regionalizmi v romanu; lokalizmi in regionalizmi ♪
  3.      regíster  -tra m (í) 1. uradni seznam, ki daje vpisanemu določen pravni položaj, pravice: izbrisati iz registra; vpisati v register / ladijski, letalski register; register avtomobilov; register gospodarskih organizacij 2. uradni seznam z določenimi podatki, namenjen evidenci: register dopisov, prebivalstva // knjiga, kartoteka s takim seznamom: najti podatek v registru // oddelek organa ali ustanova, ki vodi tak seznam: delati v registru 3. seznam v knjigi obravnavanih imen, besed z navedbo strani, kazalo: na koncu knjige je več registrov; register imen // seznam sploh: register kratic; sestaviti register jezikovnih napak / register (besed) v Dalmatinovi Bibliji 4. ekspr., navadno s prilastkom skupek česa glede na obseg, razpon: register daril je širok; nima ravno skromnega registra kletvic / pevka s širokim registrom 5. muz. razpon glasbila ali človeškega glasu, katerega toni se izvajajo na enak način in imajo enako barvo: ločiti glasove po registrih; nizek register; prsni register; registri trobente / peti vse registre // skupina piščali, jezičkov pri določenem glasbilu, ki dajejo ton enake barve: register je razglašen; vključiti drug register; harmonika z osmimi registri / orgelski registri / odpreti vse registre // vzvod z gumbom, stikalom za vključitev take skupine piščali, jezičkov: register se je zlomil; pritisniti na register ● ekspr. njegova angleščina ima širok register: od knjižnega do pouličnega jezika razpon, obseg; ekspr. odprla je vse svoje registre zelo glasno je govorila, pela ◊ elektr. register skupina pomnilnih elementov, ki lahko shrani eno podatkovno enoto; jur. sodni register ki ga vodi sodišče o delovnih organizacijah; zunanjetrgovinski register register delovnih organizacij ali register njihovih delavcev, ki smejo opravljati določene zunanjetrgovinske posle; navt. register ladij ustanova, ki z izdajanjem spričeval določa ladjam razrede ter z nadzorom gradnje in naprav skrbi za varno plovbo; tisk. register prostorsko ujemanje, pokrivanje enobarvnega tiska v knjigi, reviji ali prostorsko ujemanje barv pri barvnem tisku ♪
  4.      registrátor  -ja m (ȃ) 1. kdor kaj registrira: registrator avtomobilov, delovnih organizacij; registrator na sodišču / registrator prejetih in odposlanih dopisov / kronist je bil skrben registrator krajevnih dogodkov / pisatelj je bil odličen registrator vojnih razmer opisovalec / ekspr. otrok je občutljiv registrator napetosti v družini // adm. strokovni delavec v registraturi: arhivarji in registratorji 2. naprava za registriranje česa: registrator se je pokvaril; registrator električne napetosti, potresov; valj, vzmet registratorja 3. adm. kartonaste platnice s širokim hrbtom in mehanizmom za vpenjanje, shranjevanje listin, dopisov: vložiti spis v registrator // med takima platnicama vložene, shranjene listine, dopisi: prelistati registrator / prebrati registrator ♪
  5.      registratúra  -e ž (ȗ) adm. oddelek za evidentiranje in hranjenje listin, spisov: poslati spise v registraturo; vodja registrature // zbirka listin, spisov, evidentiranih in hranjenih na takem oddelku: prepeljati registraturo ♪
  6.      registrírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. vpisati v register: registrirati avtomobil, obrt, organizacijo; registrirati se kot izvoznik / registrirati člane; registrirati prejem pošiljke / vseh slik tega slikarja še niso registrirali ugotovili in opisali 2. zapisati, na določen način pokazati zaznavanje določenega dejstva: naprava registrira potrese na papirnatem traku; fotografski aparat je registriral neznani leteči predmet / blagajna registrira vsak izdatek / z dobrimi merilnimi napravami registrirajo najmanjšo spremembo materiala 3. nakratko opisati, poročati o čem: radio in časopisi so registrirali ta kulturni dogodek; registrirati tuje kritike na kulturni strani 4. ekspr. zaznati, opaziti: na njej nisem registriral nobene spremembe; z vrha hriba je registriral prihajajočega; registrirati z očmi, vohom ● žarg. registrirati se s kom (pri matičarju) (civilno) se poročiti registríran -a -o: za zunanjo trgovino registrirano podjetje ♪
  7.      registríren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na registriranje: registrirni termometer / registrirni papir, trak / registrirna blagajna registrska blagajna ♪
  8.      regístrski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na register ali registriranje: registrska oznaka, številka; registrska tablica vozila / registrska taksa / registrsko območje / registrska blagajna blagajna za registriranje in seštevanje izkupičkov ◊ navt. registrska tona enota za merjenje ladijske prostornine, 2,8 m3 ♪
  9.      reglementírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž., redko urejati (s predpisom, predpisi): reglementirati poslovanje reglementíran -a -o: reglementiran postopek ♪
  10.      réglja 3 -e ž (ẹ̑) 1. nekdaj podolgovato pecivo iz kvašenega testa z navzkrižnimi zarezami na zgornji strani: jesti, peči reglje; žemlje in reglje 2. nar. polovica zadnjice: imeti tur na reglji / ta vol nima nobenih regelj ♪
  11.      régniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. 1. odpreti se, da nastane reža, špranja: ko se je sklonila, ji je regnila torbica; vrata so regnila samo toliko, da je pomolil ven glavo 2. dobiti razpoko, špranjo; počiti: deska, zemlja je regnila / že zaceljena rana je regnila / na hrbtu mu je regnil suknjič ♪
  12.      regresírati  -am nedov. in dov. (ȋ) dajati komu denarno nadomestilo za prodajo, nakup česa po nižji ceni: regresirati delovni organizaciji izvoz; regresirati nakup semen / regresirati umetna gnojila, šolsko malico / regresirati ceno, oskrbnino ● regresirati dopust dajati delavcem, upokojencem določen znesek kot prispevek za dopust ◊ jur. zavarovalnica regresira odškodnino od povzročitelja nesreče izterja, zahteva povrnitev izplačane odškodnine na osnovi regresa regresíran -a -o: regresiran denar; mleko je regresirano ♪
  13.      reguláren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. pravilen, navaden: regularen potek, razvoj; regularen in iregularen / regularna oblika lika / regularno delovanje mehanizma brez motenj / regularna vojska redna vojska 2. reden, ustaljen: izračunati po regularnem postopku / v regularnem času se je tekma končala neodločeno ◊ tekst. regularne pletenine pletenine, sešite iz kosov, pletenih po kroju regulárno prisl.: večje reke so skoraj regularno ohranile predslovanska imena ♪
  14.      regulátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na regulator ali reguliranje: regulatorska vloga česa / regulatorska naprava ♪
  15.      regulírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati, da kaj pravilno, ustrezno deluje, uravnavati: regulirati stroj, zavore 2. delati, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: regulirati naslonjalo / pri zavijanju regulirati smuči s stopali 3. urejati, izravnavati strugo, da voda ne poplavlja, dela škode: regulirati hudournik, reko 4. delati, da se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini, stopnji: regulirati dotok plina; regulirati hitrost, širino, temperaturo; regulirati z gumbom, zapiranjem odprtine / ta snov regulira količino sladkorja v krvi // uravnavati, usklajevati: regulirati cene, proizvodnjo, uvoz ♦ med. regulirati rojstva 5. knjiž. določati pravila česa, urejati: regulirati pravni postopek; regulirati s sporazumom, z zakonom / pravo regulira družbene odnose regulíran -a -o: reguliran z zakonom; regulirana reka ♪
  16.      rehabilitírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da kdo spet dobi dobro ime, ugled, čast: rehabilitirati po nedolžnem obsojenega; znanstvenik je v razpravi to zgodovinsko osebo v marsičem rehabilitiral; moralno, pravno rehabilitirati / rehabilitirati spomin umrlega ♦ jur. po prestani kazni priznati obsojenemu enake pravice, kot jih imajo drugi občani, razen tistih, ki so mu omejene zaradi izrečenega varnostnega ukrepa ali zaradi pravnih posledic obsodbe // narediti, da se komu spet prizna veljava, vrednost: rehabilitirati pisatelja // narediti, da se komu kaj spet prizna: rehabilitirati čast, zasluge koga 2. med. ponovno usposobiti telesno, duševno prizadetega za normalno življenje, določeno delo, poklic: rehabilitirati invalida; govorno, slušno rehabilitirati / medicinsko, psihološko rehabilitirati rehabilitíran -a -o: nekaj let po smrti je bil rehabilitiran ♪
  17.      reificírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači; popredmetiti, postvariti: reificirati duhovne vrednote / reificirati odnose med ljudmi / reificirati človeka reificíran -a -o: reificirana družba; reificirana moč ♪
  18.      réja  -e ž (ẹ́) 1. glagolnik od rediti: reja prašičev, živine; enoletna reja / dati tele v rejo / krava je domače reje vzrejena doma / hlevska reja pri kateri živina živi stalno v hlevu; mesna reja reja prašičev, živine za pridobivanje mesa; mlečna reja reja krav za pridobivanje mleka ♦ vet. čista reja pri kateri se parijo nesorodne živali iste pasme; linijska reja 2. popolna oskrba tujega otroka za plačilo: iskati primerno družino za rejo; ukvarjati se z rejo / dati otroka v rejo; imeti v reji 3. nar. krma, hrana: nimajo dovolj reje, zato so prašiča zaklali / petrolejki zmanjkuje reje petroleja; pren. ta dogodek je šele dal pravo rejo govoricam ● redko ta bolezen mu bo uničila vso rejo vse živali, ki jih redi; zastar. on je tiste reje človek, ki zemlje ne da iz rok vrste; zastar. za zdravo rejo otrok je potrebno dojenje rast, razvoj ♪
  19.      rejékcija  -e ž (ẹ́) vet. vračanje hrane iz vampa in kapice v usta pri prežvekovanju ♪
  20.      rejníca  -e ž (í) ženska, ki za plačilo vzame v popolno oskrbo tujega otroka: ker je bila mati pijanka, so dali otroka rejnici; rejnica in njena rejenka ♦ agr. krava, s katere mlekom se hrani tele kake druge krave ♪
  21.      reklamácija  -e ž (á) prijava, sporočilo proizvajalcu, trgovcu, da kaj nima zaželenih lastnosti, pritožba: reklamacija ni bila pravočasna, zato je ne moremo upoštevati / napisati reklamacijo / imeti zelo malo reklamacij / kot opozorilo preštejte denar, kasnejših reklamacij ne upoštevamo ● redko poskrbeti za reklamacijo domače glasbe v tujini za reklamiranje, reklamo ♪
  22.      reklamírati 1 -am nedov. in dov. (ȋ) javno opozarjati na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: reklamirati film, pohištvo, potovanja; reklamirati z oglasi, plakati, verzi; reklamirati po televiziji, v časopisih / ekspr. reklamirati popevkarje delati jih splošno znane, priljubljene ● knjiž. to sliko strokovnjaki reklamirajo za najboljšo razglašajo, trdijo, da je najboljša reklamíran -a -o: ta potovanja so zelo reklamirana ♪
  23.      reklamírati 2 -am dov. in nedov. (ȋ) javiti, sporočiti proizvajalcu, trgovcu, da kaj nima zaželenih lastnosti, pritožiti se: reklamirati pokvarjeno blago; zaradi napake reklamirati čevlje / reklamirati pri proizvajalcu, trgovcu reklamíran -a -o: zamenjati reklamirani izdelek ♪
  24.      rekomandírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. poslati priporočeno: rekomandirati pismo rekomandíran -a -o: rekomandirana pošiljka ♪
  25.      rekonstruírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. iz posameznega dela, podatka na podlagi sklepanja predstaviti si kako celoto: na podlagi najdene kosti rekonstruirati izumrlo žival / rekonstruirati dogodek, vsebino // ponovno narediti, sestaviti kako celoto, obnoviti: iz izkopanih črepinj jim je uspelo rekonstruirati staro vazo / natančno rekonstruirati besedilo / v spominu rekonstruirati podobo domače hiše ♦ jur. rekonstruirati nesrečo prizadevati si ustvariti take okoliščine, v kakršnih se je zgodila nesreča 2. narediti, da kaj slabega, neustreznega postane boljše, primernejše; preurediti, prenoviti: rekonstruirati cesto, električno omrežje / rekonstruirati obrat, podjetje 3. spremeniti sestavo: rekonstruirati vlado rekonstruíran -a -o: rekonstruirana cesta; stavba je rekonstruirana ♪

   8.999 9.024 9.049 9.074 9.099 9.124 9.149 9.174 9.199 9.224  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA