Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAN (8.324-8.348)


  1.      prevédba  -e ž (ẹ̑) 1. knjiž. glagolnik od prevesti: prevedba formule v splošni jezik ∙ zastar. prevedba romana v francoščino prevod 2. jur. uradno priznanje nove pravice ali prilagoditev že priznane pravice novim predpisom: prevedba delavca na nove prejemke / prekontrolirati prevedbe ♪
  2.      prevéjati  -am dov. (ẹ̑) z vejanjem odstraniti pleve in primesi iz žita: žito so omlatili in prevejali; prevejali vas bodo kot pšenico; pren. na kongresu so prevejali strokovne izraze; kritično prevejati prevéjan -a -o: prevejana pšenica; prim. prevejan ♪
  3.      prevésiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti, da kaj visi čez kaj: prevesil je noge čez rob ležišča; prevesil se je čez ograjo 2. z obešanjem česa pokriti, prekriti: prevesiti stene z blagom ● redko prevesiti klobase obesiti jih drugam prevésiti se 1. preiti iz vodoravnega v poševni položaj zaradi spremembe obtežitve: zaradi dodane uteži se je tehtnica prevesila / ko so nalagali tovor, se je ladja prevesila 2. spustiti se navzdol: cesta se tam prevesi / ekspr. dan se je že prevesil; pren. to so leta, ko se človeku življenje prevesi // ekspr., v zvezi z v preiti v kaj drugega: tam se breg prevesi v dolino / poletje se je prevesilo v jesen ● knjiž. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran oni so imeli več možnosti za zmago; oni so zmagali; knjiž. tehtnica se je že prevesila je že jasno, odločeno prevéšen -a -o: prevešena ladja, tehtnica ♪
  4.      prevêsti  -vêdem dov., prevêdel in prevédel prevêdla; stil. prevèl prevêla (é) 1. izraziti, podati pisano ali govorjeno besedilo enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika: prevesti neznane besede; prevesti roman; prevedel je njegovo vprašanje; prevesti iz slovenščine v nemščino; star. prevesti na slovensko v slovenščino; umetniško prevesti / kot označba avtorstva prevedel X, opremil Y 2. knjiž. narediti, da kaj nastopa, se pojavlja v drugačni obliki: prevesti formule v splošni jezik; prevesti svoja občutja v jezik glasbe / vaša vprašanja bom prevedel v bolj razumljiv jezik ♦ mat. s transformacijo prevesti enačbo višje stopnje v enačbo nižje stopnje 3. jur. uradno priznati nove pravice ali prilagoditi že priznane pravice novim predpisom: prevesti delavca na nove prejemke / prevesti koga v nov naslov 4. redko prepeljati: prevesti jetnike v drugo jetnišnico ● star. na sejmu se vsako leto prevede veliko živine proda, kupi prevedèn -êna -o: roman je dobro preveden; večji del vojaštva je bil preveden na fronto; bil je preveden v višji naslov ♪
  5.      prevéz  -i in -í ž (ẹ̑) nar. belokranjsko po obrezovanju preostali del mladike, navadno s pet do deset očesi, ki se priveže ali pusti prost; šparon: obrezati trto na prevez ♪
  6.      prevéza  -e ž (ẹ̑) 1. kar se uporabi za prevezovanje česa: z oči so mu sneli prevezo, da je lahko gledal / stisniti nadlaket z gumijasto prevezo 2. glagolnik od prevezati: preveza uda pri krvavitvi je škodljiva / preveza ranjene roke ♪
  7.      prevézati  in prevezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. namestiti, dati vrv, trak okrog česa: prevezati darilo s trakom; prevezati škatlo z vrvico / prevezati žilo / prevezati komu oči z ruto zavezati 2. (na novo) obvezati: prevezati ranjencu roko / prevezati rano ◊ med. prevezati ud nekdaj tesno namestiti prevezo nad ranjenim mestom zaradi preprečitve krvavitve; obrt. prevezati staro knjigo na novo zvezati; ptt prevezati narediti, da kdo dobi telefonsko zvezo z drugim telefonskim priključkom prevézan -a -o: prevezana roka; zavitek, prevezan z vrvico ♪
  8.      prevezáva  -e ž (ȃ) glagolnik od prevezati: prevezava ranjene roke / knjigovez je pri prevezavi knjigi obrezal robove ♪
  9.      prevezovalíšče  -a s (í) obvezovališče: odpeljati ranjenca na prevezovališče ♪
  10.      prevezoválnica  -e ž (ȃ) obvezovalnica: nesti ranjenca v prevezovalnico ♪
  11.      prevezovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prevezovati: prevezovanje zavojev / prevezovanje ranjencev ♪
  12.      prevezováti  -újem nedov. (á ȗ) (na novo) obvezovati: prevezovati ranjencu nogo ♪
  13.      prevíden  -dna -o prid., prevídnejši (í ȋ) 1. ki dela, si prizadeva, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega: previden voznik; biti previden pri delu; pri prehodu čez cesto morate biti zelo previdni; pri rezanju bodi previden, da se ne urežeš; prihodnjič bodi bolj previden / približati se s previdnimi koraki 2. ki ravna, govori zelo premišljeno, upoštevajoč posledice, okoliščine: previdni politiki, vzgojitelji; v odgovoru je bil previden / previdne obljube; previdna presoja možnosti / publ. previdna politika ne zelo odločna 3. publ. ki dopušča pomisleke, dvome: previdna trditev / previdno stališče ● bil je previden do njenih trditev dvomil je, da so resnične; biti previden v izjavah povedati tako ali le tisto, kar glede na okoliščine ni nevarno prevídno prisl.: previdno položiti ranjenca na tla; previdno prečkati cesto; previdno ravnati s čim; previdno stopati po ozki brvi ● previdno se nasmehniti rahlo, zadržano ♪
  14.      prevídeti  -im dov. (í ȋ) star. 1. spoznati, dojeti: pameten človek to lahko previdi; previdel je, da je vse zaman; zdaj lahko previdiš, kako nespametno si ravnal 2. preskrbeti, oskrbeti: prevideti vojake s hrano; prevideti se s tobakom ● star. prevideti nesrečo napovedati, predvideti ◊ rel. prevideti bolnika podeliti mu zakramente za umirajoče prevíden -a -o: umreti previden ♪
  15.      previjalíšče  -a s (í) obvezovališče: nesti ranjence na previjališče ♪
  16.      prevíjanje  -a s (í) glagolnik od previjati: previjanje dojenčka / previjanje knjig / previjanje rane / previjanje magnetofonskega traku ♪
  17.      prevíjati  -am nedov. (í) 1. na novo a) povijati: previjati otroka b) zavijati: previjati knjige c) obvezovati: previjati roko / previjati rano č) navijati: previjati trak prevíjati se knjiž. 1. s težavo iti skozi kaj ovirajočega: previjati se skozi grmovje 2. viti se, vijugati se: reka se je previjala med visokima bregovoma ● knjiž. previjal se je kakor kača zvijal ♪
  18.      previjúgati  -am dov. (ū) z vijuganjem prevoziti: smučar je spretno previjugal strmino previjúgati se z vijuganjem priti: previjugati se na drugo stran; pren. previjugati se skozi nevarnosti vojne ♪
  19.      prevírati  -am nedov. (ȋ ȋ) knjiž., redko ponovno vreti: voda previra / dejstva kažejo, da v stranki nekaj previra prevírati se pretegovati se, iztegovati se: beli medved se je previral na ledeni plošči ♪
  20.      prevíti  -víjem dov. (í) 1. na novo a) poviti: previti otroka b) zaviti: previti knjigo c) obvezati: previti ranjencu nogo / previti rano č) naviti: previti prejo / previti magnetofonski trak prevíti se knjiž. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: previl se je skozi grmovje prevít -a -o 1. deležnik od previti: dojenček je že previt; previta noga; previta volna 2. nar. zvit, prebrisan: fant je previt ♪
  21.      prevlačíti  in prevláčiti -im dov. (ȋ á) nar. prebranati: prevlačiti deteljišče ♪
  22.      prevláda  -e ž (ȃ) glagolnik od prevladati: izrazita prevlada nekmetijskih gospodarskih panog / želja po prevladi kake miselnosti / kulturna, politična prevlada nad čim; boj za prevlado v stranki ♪
  23.      prevláka  -e ž (ȃ) zastar. prevleka: obledele prevlake na foteljih / posteljna prevlaka / odstraniti sluzasto prevlako s česa oblogo ♪
  24.      prevléči  -vléčem dov., prevléci prevlécite in prevlecíte; prevlékel prevlékla (ẹ́) 1. narediti, da je kaj na (vsej) površini: naslanjače so prevlekli z žametom; prevleči odbijače z gumo; prevleči predmete s tanko plastjo emajla; prevleči s tapetami / prevleči blazino preobleči; prevleči cesto z asfaltom asfaltirati; prevleči z zlatom pozlatiti; pren. svoje besede je prevlekel z ironijo // z oslabljenim pomenom nastopiti, pojaviti se na kaki površini: oblaki so prevlekli nebo / lice mu je prevlekla žalost 2. z vlečenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: čolne so morali prevleči na drugo stran otoka; ker so konji omagali, so topove prevlekli vojaki / ekspr. ves cement za hišo je prevlekel na svojem hrbtu prenesel, znosil 3. nar. prebranati: prevleči travnik ● ekspr. veliko dima je prevlekel v svojem življenju pokadil je veliko tobaka; skico mora še prevleči odebeliti črte, črke, navadno s tušem ◊ obrt. prevleči petljo nespleteno petljo potegniti čez spleteno prevléči se ekspr. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: prevleči se skozi grmovje / prevleči se skozi odprtino ● star. ta nevihta se bo hitro prevlekla minila, se končala; nebo se je prevleklo z oblaki pooblačilo se je; rana se je že prevlekla s kožico na njej se je naredila kožica prevléčen -a -o: z usnjem prevlečeni naslanjači; ribnik je prevlečen z ledom; prevlečena petlja; s cinkom prevlečena pločevina; sivo prevlečeno nebo ∙ ekspr. brada je vsa prevlečena s srebrnimi nitkami prepredena ♪
  25.      prevòd  in prêvod -óda m (ȍ ọ́; é ọ́) 1. glagolnik od prevesti ali prevajati (besedilo): lotiti se prevoda zahtevnejših del; pomagati pri prevodu / roman je izšel v prevodu znanega prevajalca / kot označba avtorstva prevod X, oprema Y 2. besedilo, navadno literarno, znanstveno delo, v jeziku, v katerega ga je prevedel prevajalec: izročil mu je slovenski prevod sodbe; oceniti prevod; primerjati prevod in izvirnik; slovenski prevod je narejen po francoski izdaji / dobesedni prevod ki se popolnoma ujema s predlogo, z originalom ♪

   8.199 8.224 8.249 8.274 8.299 8.324 8.349 8.374 8.399 8.424  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA