Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAN (6.024-6.048)


  1.      nazobáti se  -zóbljem se tudi nazóbati se -am se in -zóbljem se dov. (á ọ́; ọ̄) zadovoljiti svojo potrebo, željo po hrani, zobanju: kokoši so se že nazobale // nav. ekspr. najesti se, navadno česa drobnega: nazobati se češenj, grozdja ● pog., ekspr. v krčmi sta se ga nazobala sta se napila (alkoholne pijače) ♪
  2.      názor  -ôra m, pod točko b) tudi názora (á ō, á) navadno s prilastkom skupek med seboj povezanih misli, pojmov, sodb a) o svetu, družbi, človeku: njegov nazor temelji na spoštovanju človeškega dostojanstva; braniti, izpovedati svoj nazor, nazore; napredni, plemeniti, zastareli nazori; ekspr. imeti pametne, trezne nazore / fevdalni, meščanski, svobodomiselni nazori / zagovarjal je nazor, da so ljudje enaki, enakopravni b) v zvezi svetovni nazor o temeljnih, splošnih vprašanjih sveta, družbe, človeka: svoj svetovni nazor je zgradil na evolucijski teoriji; idealistični, krščanski, marksistični, materialistični svetovni nazor / znanstveni svetovni nazor c) v zvezi življenjski nazor o vprašanjih konkretnega, vsakdanjega življenja, ravnanja: držati se svojega življenjskega nazora č) v zvezi s področjem kake vede, kakim delom stvarnosti: razložiti, zagovarjati svoj estetski, filozofski, politični nazor; nazor o literaturi, narodu, zgodovini / po svojih nazorih je hegeljanec, marksist; antropocentrizem, etatizem, humanizem in drugi nazori ♪
  3.      nazúnaj  in na zúnaj prisl. (ú) izraža stanje ali položaj, ki se kaže z zunanje strani: tudi nazunaj sta si zelo podobna; že nazunaj kaže hiša revščino / nazunaj je miren, v sebi pa se komaj premaguje navidez ♪
  4.      nebésen  -sna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na nebo 1: nebesna sinjina; nebesno prostranstvo / sonce, planeti in druga nebesna telesa / nebesni obok / glavne nebesne strani ♦ astr. nebesni ekvator umišljen krog, ki deli nebesno kroglo na severno in južno polovico; severni nebesni tečaj približno 1° od zvezde Severnice ležeča točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; nebesna krogla umišljena krogla, na kateri so nebesna telesa; nebesna mehanika veda o gibanju nebesnih teles nebésno prisl.: nebesno modra barva svetlo modra ♪
  5.      nèblagoglásje  -a s (ȅ-ȃ) neubranost glasov: blagoglasje in neblagoglasje / neblagoglasje verzov ♪
  6.      nebó  -á s (ọ̑) 1. navidezno usločena ploskev nad obzorjem: nebo je jasno; nebo žari; ekspr. nebo visi nizko nad hišami; oblaki pokrivajo nebo; zvezda je padla z neba; dim se dviga proti nebu; gledal je v nebo, kakšno bo vreme; sonce je že visoko na nebu; modro, sinje, visoko nebo; nočno, zvezdno nebo / opazovati nebo s teleskopom; južno, polarno nebo; strani neba / obok neba // publ. zračni prostor nad določenim ozemljem: lovci so očistili nebo sovražnih letal; jugoslovansko nebo 2. v krščanstvu kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani; nebesa: pekel in nebo / priti v nebo / ekspr. prositi nebo za milost Boga 3. publ., s prilastkom področje kake dejavnosti: politično nebo te države se je zvedrilo / z oslabljenim pomenom uveljaviti se na filmskem nebu pri filmu 4. streha iz dragocene tkanine: postelja, prestol z nebom / nositi nebo (pri procesiji) 5. pregrada med ustno in nosno votlino iz mehkega tkiva in kosti: pritisniti jezik na nebo; gnojno, vneto nebo 6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do neba, v nebo zelo visoko: gore se dvigajo, kipijo do neba, v nebo / prešerni vriski so se razlegali do neba // izraža, da se pojavlja kaj v zelo visoki stopnji, v močni obliki: gorje kipi do neba / ta zločin kriči v nebo; to je v nebo vpijoča krivica / hvaliti, povzdigovati koga do neba ● vznes. nebo je blagoslovilo njun zakon imela sta dosti otrok; njun zakon je bil srečen; ekspr. kovati koga v (tretje, sedmo) nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati; ekspr. spati pod milim nebom na prostem; ekspr. gre, kamor se mu pod milim nebom zahoče kamor hoče; ekspr. umreti pod tujim nebom v tujini; pojavil se je, kakor bi padel z neba nepričakovano, nenadoma; nihče ne pade učen z neba vsak si mora pridobiti znanje z učenjem, trudom ◊ anat. mehko, trdo nebo ♪
  7.      nebogljèn  -êna -o prid. (ȅ é) 1. ki si ne more, ne zna pomagati: nebogljen otrok; bila je videti nebogljena; nebogljen kot dojenček / umsko nebogljen / ekspr. prvi nebogljeni koraki po dolgi bolezni; pren., ekspr. jutranje nebogljeno sonce 2. ekspr. slab, neizdelan: prevod je nebogljen / nebogljena zbirka verzov nebogljêno prisl.: nebogljeno jokati ♪
  8.      nèbórec  -rca m (ȅ-ọ̑) kdor ni borec: ranjenci in neborci so se umaknili v zaledje ♪
  9.      nèčitljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da brati: podpis je nečitljiv; nekatere strani v knjigi so že tako obledele, da so nečitljive / ekspr. ima zelo nečitljivo pisavo ♪
  10.      nèdonóšenček  -čka m (ȅ-ọ́) nedonošen otrok: hraniti nedonošenčka; umrljivost nedonošenčkov se je znižala; pren., knjiž. romanu se vidi, da je nedonošenček ♪
  11.      nèdotáknjen  -a -o prid. (ȅ-á) nav. ekspr. 1. ohranjen v prvotnem stanju: nedotaknjen sneg / nedotaknjena narava, zemlja // navadno v povedni rabi ki je ostal v nespremenjenem položaju ali obliki: časopis je ležal nedotaknjen pred vrati; postelja je ostala nedotaknjena 2. ki mu od prvotnega obsega (še) nič ne manjka: ena od skrinj je še polna in nedotaknjena / kosilo je pustil nedotaknjeno na mizi // ki ni poškodovan; cel: hiše so vse porušene, most pa je ostal nedotaknjen ● knjiž. nedotaknjen značaj čist; knjiž. nedotaknjeno dekle nedolžno ♪
  12.      nèdovóljen  -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) knjiž. nezadosten: nedovoljna prehrana nèdovóljno prisl.: nedovoljno oblečen ♪
  13.      nèenačáj  -a m (ȅ-ȃ) mat. znak za neenakost: napisati neenačaj; na obeh straneh neenačaja odštejemo isto število ♪
  14.      nèenáčba  -e ž (ȅ-ȃ) mat. zapis, ki sestoji iz dveh, z neenačajem povezanih matematičnih izrazov: rešiti neenačbo; leva, desna stran neenačbe ♪
  15.      nèenakopráven  -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni enakopraven: neenakopravni jeziki, narodi / neenakopravni odnosi med državami; nasprotujoči si stranki sta v neenakopravnem položaju / publ. občudovanja vredno je, da so naši vzdržali v tako neenakopravni tekmi ♪
  16.      negácija  -e ž (á) 1. glagolnik od negirati: njegova odločna negacija je vse presenetila; poudarjanje internacionalnosti ne more biti negacija narodnosti / vztrajal je v negaciji vsega 2. publ., v povedni rabi kar kaj negira, zanikuje: zadnja odkritja so negacija dosedanje teorije / narodnoosvobodilni boj pomeni negacijo naše nesamostojnosti / njegova poezija je nasprotje in celo negacija klasične 3. publ., s prilastkom nasprotje: možnost, svoboda in njune negacije: nemožnost, determiniranost; ljubezensko čustvo se je spremenilo v svojo negacijo ◊ filoz. negacija logična operacija, s katero se iz danega stavka naredi zanikani stavek; dialektična negacija po Heglu kakovostno spreminjanje razvijajočega se pojava, pri katerem se ohranjajo in hkrati odpravljajo določene lastnosti, značilnosti; negacija negacije po Heglu stopnja v razvoju pojava, v kateri se izraža relativna ponovljivost nekaterih lastnosti nižjih stopenj pojava na višji stopnji; lingv. negacija prislov, ki izraža zanikanje; nikalnica; mat. negacija dogodka dogodek, ki se zgodi, če se določen dogodek ne zgodi; negacija izjave izjava, ki zanikuje določeno izjavo; negacija negacije izjava, ki zanikuje drugo, že zanikano izjavo in je enaka prvotni izjavi ♪
  17.      négativen  in negatíven -vna -o prid. (ẹ̑; ȋ) 1. ki izraža, da je vrednost česa zelo majhna ali da je ni: negativna kritika filma; negativna ocena njegovega ravnanja ga je prizadela / imeti negativen odnos do česa; o njem imam negativno mnenje 2. ki izraža, vsebuje zanikanje, odklanjanje; nikalen, odklonilen: odgovor je bil negativen; negativna rešitev prošnje 3. slab, nesprejemljiv: naraščanje negativnih pojavov med mladino; to so negativne lastnosti; publ. odigrati negativno vlogo / imeti negativen vpliv na koga / publ. negativni junak drame 4. ki prinaša neprijetnosti, težave: negativne posledice obsevanja, suše / knjiž. negativne, temne strani življenja slabe, neprijetne 5. med. ki izraža, da iskanega ni: izid preiskave je negativen / urin je negativen ● publ. pomoč, spodbuda z negativnim predznakom oviranje, škoda, nasprotovanje; publ. on je negativna slika svojega učitelja po lastnostih, mišljenju je popolnoma drugačen, nasproten od svojega učitelja ◊ bot. negativni fototropizem pojav, da se rastlinski organi obračajo stran od svetlobe; ekon. negativna trgovinska bilanca trgovinska bilanca z večjim uvozom kot izvozom; elektr. negativni pol elektroda za odvajanje električnega toka; negativna elektrina presežek elektronov na telesu; filoz. negativna definicija definicija, ki navaja, kaj določena stvar ni; negativna sodba sodba, ki zanikuje vsebino določene sodbe; fiz. negativni delec delec, ki se v magnetnem polju, prečnem na smer gibanja, odkloni v nasprotni smeri od dane; negativni ion negativno naelektren ion; negativni pospešek pospešek, pri katerem hitrost telesa pojema; gibanje v negativni smeri gibanje v nasprotni smeri od dane; fot. negativni film film s posnetki, na katerih so svetla in temna mesta glede na resničnost zamenjana; film za take posnetke; barvni negativni film barvni film s posnetki, na katerih so barve glede na resničnost komplementarno zamenjane; kem. negativni element element, ki se pri elektrolizi izloča na anodi; mat. negativni predznak predznak, ki izraža, da je število manjše od nič; negativno število število, manjše od nič; med. negativni Rh faktor; rel. negativna teologija teologija, ki poudarja, da je o Bogu mogoče vedeti predvsem, kaj ni; šol. negativni učni uspeh učni uspeh z najmanj eno negativno oceno; negativna ocena ocena, ki izraža, da učenec ne obvladuje učne snovi; šport. negativna razlika v golih razlika med manjšim številom danih in večjim številom dobljenih golov; tisk. negativni tisk tisk z belimi črkami, znaki na temnejši podlagi négativno in negatívno prisl.: pisati šolsko nalogo negativno; to lahko negativno vpliva na odnose med državami; negativno naelektreni delci; negativno rešena prošnja ♦ tisk. negativno rezana črka črka, vrezana v kovino; sam.: o njem vedo ljudje veliko negativnega ♪
  18.      nègíbnost  -i ž (ȅ-í) stanje negibnega: sunkovito se je zravnal in iztrgal iz negibnosti / daljša negibnost bolnikov kvarno vpliva na delovanje notranjih organov / negibnost prsta / ekspr. živeti v leni negibnosti / ekspr. duhovna, miselna negibnost ljudi ♪
  19.      negližé  -ja m (ẹ̑) knjiž. zelo lahko žensko (jutranje) oblačilo s čipkami, naborki: obleči negliže; prozoren negliže ∙ knjiž., ekspr. pokazati se v negližeju v pravi luči ♪
  20.      negódnik  -a m (ọ̑) 1. knjiž. nedorasel moški: razigrani mladi negodniki 2. slabš. ničvreden, malovreden človek: vedno je v družbi pijancev in drugih negodnikov ♪
  21.      nègódnost  tudi nègôdnost -i ž (ȅ-ọ́; ȅ-ó) lastnost negodnega: negodnost mladičev / knjiž. moralna negodnost mehaniziranega sveta nezrelost ♪
  22.      nègostoljúbnost  -i ž (ȅ-ú) lastnost negostoljubnega človeka: svojo negostoljubnost je skušal popraviti s pretirano prijaznostjo ♪
  23.      negováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. opravljati dela za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb a) dojenčka: mati neguje otroke; dojenčka skrbno negujejo b) bolnika: negovati ranjence; negovala ga je v bolezni, med boleznijo / negovati stare in onemogle 2. opravljati dela, ki so potrebna za čistočo, zdravje, lepši videz telesa ali telesnega dela: negovati kožo, lase, nohte; vsak dan se skrbno neguje 3. opravljati dela za pospeševanje rasti ali povečanje pridelka: negovati sadno drevje; negovati gozd; rože skrbno neguje 4. knjiž. načrtno se ukvarjati s čim z namenom doseči čimbolj popolno podobo: negovati svojo izgovarjavo; negovati pesniški jezik // krepiti, razvijati, utrjevati: negovati otrokove sposobnosti / negovati bratstvo in enotnost naših narodov negován -a -o: pravilno negovan gozd; imela je negovane nohte; skrbno negovan otrok ♪
  24.      nèharmóničen  -čna -o prid. (ȅ-ọ́) neubran, neskladen: neharmonične barve / neharmoničen razvoj otroka / spremljava petja je bila neharmonična ♪
  25.      nèhôten  -tna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) 1. nasproten, drugačen od hotnega: nehotni gibi; nehotna dejanja ♦ anat. nehotne mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje 2. knjiž. ki ni hotèn, ni nameren; nèhotèn: mirno je sprejel kazen za svojo nehotno krivdo; nehotna žalitev / na licu mu je zaigral nehoten nasmeh nasmeh proti volji ♪

   5.899 5.924 5.949 5.974 5.999 6.024 6.049 6.074 6.099 6.124  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA