Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAN (4.574-4.598)



  1.      kodificírati  -am dov. in nedov. () združiti različne zakone ali nepisana pravna določila v enoten (zakonski) tekst: konferenca je kodificirala velik del pomorskega prava // knjiž. uzakoniti, normirati: ustava je kodificirala ustaljene družbene norme / kodificirati knjižni jezik kodificíran -a -o: knjižni jezik takrat še ni bil kodificiran; kodificirano pravo
  2.      kodifikácija  -e ž (á) združitev različnih zakonov ali nepisanih pravnih določil v enoten (zakonski) tekst: kodifikacija predpisov s področja premoženjskih odnosov; kodifikacija letalskega prava // knjiž. uzakonitev, normiranje: kodifikacija načel miroljubne koeksistence
  3.      kodírati  -am nedov. in dov. () teh. spreminjati določene podatke, informacije v kode: kodirati sporočilo, ukaz / kodirati podatke pred vstavitvijo v računalnik kodíran -a -o: oddajnik oddaja kodirane signale; kodirano označevanje držav, knjig
  4.      kodrálo  -a s (á) redko klešče (za kodranje): segreti kodralo
  5.      kódrati  -am nedov. (ọ̑) delati, oblikovati kodre: česati in kodrati; sama se kodra / kodrala ji je lase; pren., ekspr. veter kodra gladino morja kódrati se z dajalnikom biti, nastopati v obliki kodrov: lasje se mu kodrajo / krompirjevi listi se kodrajo kódran -a -o: kodrani lasje
  6.      kódravka  -e ž (ọ́) 1. tekst. nakodrana, prožna preja iz umetnih vlaken: nogavice iz kodravke 2. mn., redko klešče (za kodranje): kupila si je nove kodravke
  7.      kodrolísten  -tna -o prid. () ki ima nakodrane liste: kodrolistna rastlina
  8.      kòeksisténca  -e ž (-ẹ̑) zunanja politika, ki temelji na enakopravnem sodelovanju in nevmešavanju v notranje zadeve, mednarodno sožitje: zavzemati se za koeksistenco / publ. politika miroljubne koeksistence / aktivna koeksistenca politika vsestranskega trajnega sodelovanja in sporazumevanja; pren., ekspr. koeksistenca stvari, umetnosti
  9.      kojót  -a m (ọ̑) zool. severnoameriška stepska zver, podobna volku, Canis latrans: lačni kojoti
  10.      kokcidióza  -e ž (ọ̑) vet. bolezen, ki jo povzroča kokcidij: zatiranje kokcidioze
  11.      koketeríja  -e ž () ekspr. koketiranje: potrebno je bilo precej koketerije, da je pritegnila njegovo pozornost; njene kretnje so bile polne premišljene koketerije / ne mara se spustiti z njim v koketerijo / uporabila je vso svojo koketerijo sposobnost koketiranja
  12.      kokétnost  -i ž (ẹ̑) nav. ekspr. lastnost, značilnost koketnega človeka: njen obraz je bil poln neprikrite koketnosti; očarala ga je z narejeno koketnostjo / koketnosti se je naučila v mestu koketiranja
  13.      kokóta  -e ž (ọ̑) v francoskem okolju lahkoživa ženska, prostitutka iz višjih družbenih slojev: postala je kokota; oblači se kot velemestna kokota
  14.      kòl  kôla [ko] m, mest. mn. stil. koléh ( ó) 1. dolg, srednje debel, v prerezu navadno okrogel lesen predmet: ošiliti kol; zabijati kole v zemljo; privezati trto h kolu; udaril ga je s kolom po glavi; hrastov kol; hodi, kot da bi imel kol v hrbtu / zlasti v srednjem veku upornike so natikali na kol(e) mučili, usmrčevali z natikanjem na ošiljen(e) kol(e) / mučilni kol ∙ ekspr. obesiti študij na kol opustiti študiranje; ekspr. dobiti jih s kolom po glavi biti brezobzirno zavrnjen v kakem prizadevanjuarheol. stavbe na koleh na vodi zgrajena bivališča 2. žarg., šol. negativna ocena, enojka: pri matematiki ima že tri kole
  15.      kolaborácija  -e ž (á) 1. knjiž. sodelovanje: kolaboracija je bila zelo koristna / več knjig sta napisala v kolaboraciji 2. za okupirano prebivalstvo sodelovanje z okupatorjem: obsodili so ga zaradi kolaboracije / kolaboracija s sovražnikom
  16.      kolaboracioníst  -a m () nav. ekspr., za okupirano prebivalstvo kdor sodeluje z okupatorjem: postal je kolaboracionist; ljudstvo je samo sodilo izdajalcem in kolaboracionistom
  17.      kolaboracionístka  -e ž () nav. ekspr., za okupirano prebivalstvo ženska, ki sodeluje z okupatorjem: ni vedel, da je kolaboracionistka
  18.      koláš  -a m (á) nar. belokranjsko plesalec kola: fant se je takoj pridružil kolašem
  19.      kolášica  -e ž (á) nar. belokranjsko plesalka kola: belo oblečeni kolaši in kolašice
  20.      kôlaterálen  -lna -o prid. (-) publ. stranski, manj bistven, spremljevalen: razpravljajo o kolateralnih ukrepih za razorožitev
  21.      kólati  -am nedov. (ọ̑) nar. belokranjsko plesati kolo: sprva so kolali počasi, nato pa vedno hitreje
  22.      kolavdírati  -am dov. in nedov. () teh. strokovno pregledati opravljeno delo, zlasti v gradbeništvu, in odpraviti obveznosti med izvajalcem in investitorjem: kolavdirati most kolavdíran -a -o: zgradba je že kolavdirana
  23.      kólca  kólc s mn. (ọ̄) 1. priprava z dvema kolesoma, na katero se pripne plug pri oranju: kolca so cvilila; naložila sta plug, kolca in brano na voz; fant je potiskal kolca v brazdo / plužna kolca 2. nar. ročni voziček, navadno na dveh kolesih: ves krompir je na kolcih zvozil domov
  24.      koledováti  -újem in kolédovati -ujem nedov.; ẹ̑) 1. etn. hoditi od hiše do hiše, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem, in s petjem ali igranjem želeti srečo: le malokje še koledujejo 2. nar. s petjem ali igranjem nabirati darove: na starost je veliko koledoval 3. nar. zahodno hoditi od hiše do hiše, zlasti zaradi klepetanja; vasovati: sosede so veliko koledovale
  25.      kolékta  -e ž (ẹ̑) knjiž. nabiranje darov, prostovoljnih prispevkov, zlasti v cerkvi, nabirka: prirediti kolekto // tako zbrani darovi, prostovoljni prispevki: prisvojil si je vso kolekto

   4.449 4.474 4.499 4.524 4.549 4.574 4.599 4.624 4.649 4.674  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA