Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAN (26-50)

26.      ránjenka  -e ž (ā) ženska, ki je ranjena: ranjenka je v nezavesti; operirati ranjenko ♪
27.      ránjenost  -i ž (ā) stanje ranjenega: njegova huda ranjenost jo je skrbela; ranjenost živali / ekspr. ranjenost ponosa se mu je kazala na obrazu ♪
28.      ranjeváti  -újem nedov. (á ȗ) povzročati, delati rane: ob trganju cvetja so ga ranjevali ostri trni / ekspr. njegovi pogledi so jo ranjevali ♪
29.      ránko  prisl. (ȃ) nar. dolenjsko za izražanje približne, dozdevne podobnosti; kakor: ustavil se je, ranko da bi se rad nekaj pogovoril / ranko nejevoljen nekako, nekam ♪
30.      ranljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da (lahko) raniti: ranljiva mesta na telesu; oko je zelo ranljivo // ekspr. ki se mu hitro povzroči duševna bolečina, trpljenje: ne draži ga, saj veš, kako ranljiv je / ranljivo srce ● ekspr. dobro pozna njegove ranljive točke, ranljiva mesta ve, kaj ga najbolj boli, prizadene; ekspr. ranljiva mesta obrambe, utrdbe mesta, na katerih se more obramba, utrdba najbolj prizadeti ♪
31.      ranljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost ranljivega: ranljivost organa, telesa / ekspr. duševna ranljivost / ekspr. ranljivost sovražnikove obrambe ♪
32.      ráno...  prvi del zloženk (á) nanašajoč se na ran, zgodnji: ranojesenski, ranoklasicističen ♪
33.      ranocélnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od ranocelnik: ranocelnica mu je obvezala krvavečo roko ♪
34.      ranocélnik  -a m (ẹ̑) nekdaj kdor se ukvarja z zdravljenjem in operiranjem, navadno z nižjo poklicno izobrazbo: ranocelnik mu je obvezal rano, povil zlomljeno kost / izprašani ranocelnik ♪
35.      ranocélniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ranocelnike ali ranocelništvo: ranocelniška dela / ranocelniško orodje ♪
36.      ranocélništvo  -a s (ẹ̑) nekdaj dejavnost ranocelnikov: razlagal jim je osnove ranocelništva / treba bo poklicati pravega zdravnika, ker taki rani s svojim ranocelništvom ne bo kos ♪
37.      ránost  -i ž (á) star. zgodnost: ranost ure / ranost krompirja ♪
38.      ránta  -e ž (ȃ) debelejši drog: pritrditi klopotec na ranto; privzdigniti hlod z ranto / pred gostilno privezati konja k ranti; rante kozolca late ∙ nar. koroško sekati rante drevesa z debli za drogove ♪
39.      ranžíranje  -a s (ȋ) glagolnik od ranžirati: ranžiranje vagonov, vlaka ♪
40.      ranžírati  -am nedov. in dov. (ȋ) žel. razstavljati in sestavljati vlake: ranžirati s staro lokomotivo / ranžirati vagone, vlak ● publ. ranžirati pred kom drugim biti glede na naslov, ugled pred njim ♪
41.      ranžíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ranžiranje: ranžirne zmogljivosti železniške postaje / ranžirna lokomotiva; ranžirna postaja ♪
42.      ábranek  -nka m (ȃ) 1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke 2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih ♪
43.      absolutizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od absolutizirati: odpor proti absolutiziranju ene strani resničnosti ♪
44.      absorbíranje  -a s (ȋ) glagolnik od absorbirati: absorbiranje ogljikovega dioksida ♪
45.      abstrahíranje  -a s (ȋ) glagolnik od abstrahirati: zmožnost abstrahiranja ♪
46.      accelerándo  [ače-] prisl. (ȃ) muz., označba za spremembo hitrosti izvajanja pospešujoče ♪
47.      adíranje  -a s (ȋ) glagolnik od adirati ♪
48.      adjustíranje  -a s (ȋ) glagolnik od adjustirati: adjustiranje in pakiranje blaga ♪
49.      adoptíranec  -nca m (ȋ) kdor je posvojen; posvojenec ♪
50.      adoptíranje  -a s (ȋ) posvojitev: ker ni mogla imeti lastnih otrok, se je odločila za adoptiranje otroka neke daljne sorodnice; poenostaviti formalnosti pri adoptiranju vojnih sirot ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226