Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAN (1.974-1.998)



  1.      bála  -e ž (á) 1. zvito ali stisnjeno, za transport pripravljeno blago: nakladati težke bale; bala bombaža, platna, slame ♦ trg. bala papirja 10.000 pol 2. nevestina oprema: pripravljati, voziti balo; dobiti kaj za balo / ekspr. dojenčkova bala
  2.      balansírati  in balancírati -am nedov. () 1. loviti ravnotežje: balansirati na ograji, po vrvi; balansira z rokami; pren. balansirati med dvema strankama 2. preh. držati v ravnotežju: natakar spretno balansira krožnike / med pogovorom je lahkotno balansirala s skodelico
  3.      balkón  -a m (ọ̑) ograjen pomol iz hišnega zidu, z vrati povezan z notranjimi prostori: sončiti se na balkonu; soba z balkonom // prostor s stopničasto razporejenimi sedeži nad parterjem v dvorani: stranski balkon; sedel je v prvi vrsti balkona / pog. dobil je balkon balkonski sedež
  4.      balónček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od balon: spustiti meteorološki balonček / cel grozd pisanih balončkov; pren. ta izjava je bila poskusni balonček francoske diplomacije
  5.      balonét  -a m (ẹ̑) aer. z lahkim plinom napolnjen manjši balon v notranjosti večjega
  6.      balónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na balon: balonski polet / balonska svila gosta impregnirana tkanina / balonski plašč plašč iz balonske svileavt. balonska pnevmatika pnevmatika z nizkim notranjim tlakom
  7.      balót  -a m (ọ̑) agr. za transport pripravljena vreča, navadno s hmeljem: nalagati bale in balote; balot hmelja
  8.      balúster  -tra m (ú) arhit. modeliran stebriček v ograji: kamnit baluster
  9.      balustráda  -e ž () arhit. ograja iz modeliranih stebričkov: terasa je ograjena z balustrado iz rezanega kamna; baročna balustrada; stopnišča z balustradami
  10.      bálzam  -a m () 1. smola balzamovcev: iz dreves se cedi balzam; peruanski balzam ♦ kem. izcedek iz iglavcev // zdravilo iz te smole: zdraviti z balzamom; balzam za rane 2. knjiž. tolažba, uteha: njene besede so bile zanj pravi balzam
  11.      balzamárij  -a m (á) arheol. posodica za shranjevanje dišav
  12.      balzamírati  -am nedov. in dov. () prepajati z balzamom ali podobnimi snovmi: balzamirati mrliča balzamíran -a -o: balzamirano truplo
  13.      banalizírati  -am dov. in nedov. () narediti kaj pusto vsakdanje, plehko, nepomembno: v drami je zgodovinske dogodke banaliziral banalizíran -a -o: beg iz banaliziranega življenja v namišljeni svet
  14.      banánski  -a -o prid. () nanašajoč se na banano: bananska hrana / publ., slabš. bananske državice državice v Latinski Ameriki
  15.      bánčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na banko: bančni nameščenec / bančni kredit za gradnjo stanovanj; bančni posli ♦ fin. bančni kapital denar, vložen v bančne posle, ali sredstva, ki so last banke; bančni račun v bančnih knjigah vpisana evidenca imetja in plačilnega prometa posamezne stranke
  16.      bandít  -a m () ekspr. oborožen tat, razbojnik: ujeli so nevarnega bandita / kot psovka nasprotnikov narodnoosvobodilnega boja za partizane Za Nemce smo bili le še »banditi«, zato tudi našim ranjencem niso prizanašali (H. Bratož)
  17.      bánja  -e ž (á) velika posoda za kopanje; kopalna kad: natočiti toplo vodo v banjo; emajlirana banja; kopalna, sedežna banja ♦ arhit. polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijo
  18.      bankéten  -tna -o (ẹ̑) pridevnik od banket1: banketna dvorana
  19.      bankrotírati  -am dov. in nedov. () v kapitalistični ekonomiki narediti bankrot, gospodarsko propasti: trgovec je bankrotiral // ekspr. idejno, moralno propasti: družba je etično bankrotirala bankrotíran -a -o: politično bankrotirana reakcija
  20.      barbár  -a m () 1. za stare Grke in Rimljane pripadnik neciviliziranih ljudstev: vdor barbarov; boji z barbari 2. slabš. nekulturen človek, surovež: ali sem tak barbar? civiliziran barbar
  21.      barbarizírati  -am nedov. in dov. () uvajati barbarske razmere: barbarizirati rimski imperij / antična umetnost se je barbarizirala barbarizíran -a -o: num. barbariziran novec nespreten posnetek starega grškega ali rimskega novca
  22.      barbír  -ja m (í) nar. padar, mazač: Bila sem pri barbirju, rekel mi je, da ne bi smela hoditi (M. Kranjec)
  23.      barétka  -e ž (ẹ̑) okrogla mehka čepica: na glavi mu tiči pomečkana baretka; postrani poveznjena baretka; temno modra baretka
  24.      bárhant  tudi bárhent -a m (á) debela, na narobni strani kosmata bombažna tkanina: svilen barhant; bluza iz barhanta ♦ tekst. double barhant ki je tkan iz ene osnove in dveh votkov in na obeh straneh kosmat
  25.      barírati  -am nedov. in dov. () fin., v zvezi barirani ček ček, ki se ne sme izplačati v gotovini, marveč le v brezgotovinskem obračunu

   1.849 1.874 1.899 1.924 1.949 1.974 1.999 2.024 2.049 2.074  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA