Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAN (1.499-1.523)



  1.      tiranozáver  -vra m (á) pal. orjaški izumrli mesojedi plazilec iz skupine dinozavrov
  2.      tiránski  -a -o prid. () nanašajoč se na tirane ali tiranstvo: reševati tiranske zadeve / tiranski vladar; tiranska oblast / postajala je vse bolj tiranska / tiranski odnosi v družini / tiranska volja tiránsko prisl.: vede se preveč tiransko
  3.      tiránstvo  -a s () ekspr. neomejena, samovoljna oblast enega človeka ali majhne skupine: upirati se tiranstvu vladajočih // oblastno, brezobzirno vsiljevanje svoje volje komu: družina je trpela zaradi očetovega tiranstva; pren. tiranstvo časa
  4.      titríranje  -a s () glagolnik od titrirati: titriranje kislin
  5.      titulíranje  -a s () glagolnik od titulirati: zmotiti se pri tituliranju
  6.      toleránca  -e ž () 1. lastnost tolerantnega človeka, strpnost: pohvalili so njegovo toleranco; biti znan po toleranci; reševati vprašanje z veliko toleranco / politična, verska toleranca 2. toleriranje: toleranca napak 3. med. sposobnost organizma, da brez (večjih) negativnih posledic prenaša določene snovi: preizkusiti toleranco / toleranca za zdravilo 4. teh. največja dopustna razlika med predpisano in doseženo velikostjo, količino in kakovostjo česa: toleranca je pol milimetra; določiti toleranco; dovoljena, minimalna, zelo nizka toleranca ◊ gozd. rastiščna toleranca sposobnost prilagajanja različnim rastiščem; psih. frustracijska toleranca sposobnost prenašanja frustracij brez neprilagojenega reagiranja, vedenja
  7.      toleránčen  -čna -o prid. () 1. nanašajoč se na toleranco: tolerančna stopnja 2. med. ki ga organizem prenese brez (večjih) negativnih posledic: tolerančna doza zdravila, sevanja ● zastar. tolerančna hiša javna hišateh. tolerančno polje dopustna razlika med predpisanimi in doseženimi merami česa; zgod. tolerančni patent v stari Avstriji zakon, izdan leta 1781, s katerim je protestantom, kalvincem in pravoslavnim dovoljeno zasebno opravljanje bogoslužja
  8.      toleránten  -tna -o prid. () 1. ki dopušča o določeni stvari drugačno, nasprotno mnenje, nazor, strpen: toleranten človek, razpravljavec; v tem pogledu je toleranten; biti toleranten do drugače mislečih / tolerantno stališče 2. ki dopušča, da obstaja kaj, do česar ima osebek odklonilen odnos: v tej državi so tolerantni do prostitucije; toleranten do uživanja mamil 3. med. katerega organizem brez (večjih) negativnih posledic prenaša določene snovi: toleranten proti alkoholu; toleranten za zdravilo tolerántno prisl.: tolerantno se vesti
  9.      tolerántnost  -i ž () 1. lastnost tolerantnega človeka, strpnost: znan je po svoji tolerantnosti do nasprotnikov; nesmiselna, velika tolerantnost / tolerantnost stališč 2. med. sposobnost organizma, da brez (večjih) negativnih posledic prenaša določene snovi: preizkusiti tolerantnost / tolerantnost za zdravilo
  10.      toleríranje  -a s () glagolnik od tolerirati: toleriranje drugačnih nazorov / toleriranje manjših napak pri izdelkih
  11.      toníranje  -a s () glagolnik od tonirati: toniranje bele površine / barvno toniranje
  12.      topíranje  -a s () glagolnik od topirati: poškodovati si lase s topiranjem; barvanje in topiranje
  13.      torpedíranje  -a s () glagolnik od torpedirati: torpediranje ladje
  14.      tóstran  prisl. (ọ̑) izraža položaj na tej strani česa ali premikanje v tak položaj: tostran so polja, onstran gozdovi / ko smo prišli tostran, ni bilo tu nikogar
  15.      tóstran  predl. (ọ̑) z rodilnikom za izražanje položaja na tej strani česa ali premikanja v tak položaj: tostran gozda je speljana trimska steza / splezal je tostran visoke ograje / ogledali so si kraje tostran in onstran meje
  16.      tóstránost  -i ž (ọ̑-ā) v različnih religijah zemeljska stvarnost: v tostranost usmerjen človek
  17.      tóstránski  -a -o prid. (ọ̑-á) 1. nanašajoč se na tostranstvo: tostransko življenje / tostranski svet 2. ekspr. posveten, materialen: tostranske dobrine; tostranske skrbi
  18.      tóstránstvo  -a s (ọ̑-ā) v različnih religijah zemeljska stvarnost: živeti za tostranstvo; tostranstvo in onstranstvo
  19.      totalizíranje  -a s () glagolnik od totalizirati: totaliziranje vojaškega spopada
  20.      trán  -a m () kem. olje iz maščobnega tkiva kitov, delfinov, rib, ki se uporablja za izdelovanje margarine, mila: predelovati tran; uvoz trana
  21.      tránča  -e ž () zastar. zapor, ječa: biti zaprt v tranči / grajska, mestna tranča
  22.      trančírati  -am nedov. in dov. () nižje pog. rezati, sekati: trančirati pečeno kokoš
  23.      tráns  -a m () 1. psih. stanje spremenjene zavesti, pri katerem je zmanjšana splošna sprejemljivost za zunanje dražljaje in povečana sprejemljivost za določene pojave, vplive: zbuditi se iz transa; pasti v trans; v transu gledati čudovite barve; trans pod vplivom mamil / religiozni trans 2. knjiž. zamaknjenost, zanos: na njegovih koncertih padajo poslušalci v trans
  24.      trans...  ali tráns... in trans... predpona v sestavljenkah () za izražanje a) gibanja na drugo stran ali stanja na drugi strani; čez...: transatlantski, transkavkaški b) premikanja ali usmerjenosti z ene strani na drugo: transparenten, transplevralen c) spremembe položaja, stanja, pre...: transformator, transfuzija, translocirati, transmigrirati č) preseganja; nad..., čez...: transfenomenalen, transsubjektiven, transuran
  25.      transákcija  -e ž (á) ekon. poslovno dejanje pri kupoprodajnih odnosih, pri katerem dobi vsaka stran določeno vrednost: izpeljati, opraviti transakcijo; knjižiti transakcije / denarne, devizne transakcije / poslovne transakcije; pren., publ. velikopotezne diplomatske transakcije

   1.374 1.399 1.424 1.449 1.474 1.499 1.524 1.549 1.574 1.599  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA