Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAN (11.149-11.173)


  1.      varovánček  in várovanček -čka m (á; á) manjšalnica od varovanec: vzgojiteljica in njeni varovančki ● zastar. otroci so spravljali denar v varovančke v hranilničke ♪
  2.      varovánec  in várovanec -nca m (á; á) 1. mladoletnik, za katerega skrbi varuh: varovanca sta imela dobrega varuha 2. kdor je deležen varstva, skrbi koga: varovanci zavoda / varnostniki in njihov varovanec / rad hrani svoje varovance kanarčke 3. ekspr. kdor uživa posebno varstvo, zaščito koga, navadno vplivne, visoke osebe: plemiči so podeljevali cerkvene službe svojim varovancem ♪
  3.      varováti  -újem in várovati -ujem nedov. (á ȗ; á) 1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa: pes varuje dom; mora ostati doma in varovati hišo / otoček zapira in varuje vhod v pristanišče / votlina jih je varovala pred dežjem, zastar. dežja; varovati gozd pred požarom / varovati soplezalca pri plezanju // delati, da kdo ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega: fant je duševno prizadet in ga morajo varovati; varovati se bolezni, prepiha / varovati koga pred nesrečo, udarci / dlake varujejo žival pred mrazom / premaz varuje kovino pred rjo; okno je varovala železna mreža // imeti v oskrbi, varstvu: pastir varuje čredo / varovati otroke 2. prizadevati si, da se kaj ohrani: mati je to posodo skrbno varovala / varovati premoženje / varovati red, samostojnost / varovati čast in poštenje hčere; varovati svoj ugled / varovati lepoto in čistost jezika; varovati skrivnost / z roko je varovala plamen sveče 3. v medmetni rabi izraža grožnjo, svarilo: fant, varuj se; varujte se ga ● zastar. varuj, da ga ne zadeneš glej, pazi; star. dve veliki skrinji sta varovali materino bogastvo v njih je bilo shranjeno; nar. varovati mrliča bedeti pri njem; zastar. delo ga je varovalo pri življenju ohranjalo; star. denarnico je skrbno varovala pazila nanjo; bog varuj povedati komu bogvaruj ◊ alp. varovati z uravnavanjem napetosti vrvi, na katero je navezan soplezalec, in z zadrževanjem vrvi pri njegovem morebitnem padcu preprečevati, da bi se soplezalec pri plezanju ponesrečil; jur. varovati pravico ščititi pravico; šah. varovati kralja varováti se, in várovati se paziti se, izogibati se: varovati se slabe družbe; varuj se ga / varuj se prehitre sodbe varováje: varovaje svoje koristi, je pomagal tudi drugim varujóč -a -e: hoditi ves dan, varujoč si obraz pred žgočim soncem; varujoča plast varován in várovan -a -o: varovane skrivnosti; slabo varovane črede ∙ varovan parkirni prostor parkirni prostor s paznikom; varovana pot po snežiščih zavarovana pot ♪
  4.      várstvo  -a s (ȃ) 1. prizadevanje, skrb, da se odvrne nevarnost od koga: zaupati komu varstvo otroka / organizirati, urediti otroško varstvo / celodnevno varstvo; žarg., šol. šolsko varstvo bivanje učencev v šoli določen čas pred poukom ali po njem; podaljšano bivanje / izročiti konje hlapcu v varstvo 2. prizadevanje, skrb, da kdo ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega: dajati, nuditi komu varstvo / okrepiti miličniško, vojaško varstvo / vzeti koga pod svoje varstvo, v svoje varstvo / ekspr. zateči se v varstvo okopov, trdnjave / socialno varstvo družbene dejavnosti, s katerimi se posameznikom, družinam organizirano zagotavljajo ustrezne življenjske razmere; zdravstveno varstvo družbene dejavnosti, katerih namen je varovanje zdravja, zdravljenje prebivalstva; skupnost socialnega varstva; zavod za varstvo pri delu 3. prizadevanje, da se kaj ohrani: ukrepi za varstvo narave, okolja / varstvo morja pred onesnaževanjem / zavod za spomeniško varstvo / spomeniško varstvo je izdalo dovoljenje zavod, organ za spomeniško varstvo ● redko dati komu denar v varstvo da ga varuje, hrani; odpeljati obsojenca pod močnim varstvom močno zastraženega, da ne bi pobegnil ali da ga ne bi kdo rešil, napadel ◊ jur. pravno varstvo ki ga uživa posameznik kot stranka pravnega razmerja pred sodiščem ali drugim pravnim organom; zahteva za varstvo zakonitosti izredno pravno sredstvo, s katerim javni tožilec zahteva razveljavitev pravnomočne odločbe, s katero je prekršen zakon; začasni ukrepi družbenega varstva do 1989 začasni ukrepi družbenopolitične skupnosti v zvezi z organizacijo združenega dela za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine ♪
  5.      váruh  -a m (ȃ) 1. kdor je uradno določen, da skrbi za mladoletno osebo in upravlja z njenim premoženjem: starši so ji zgodaj umrli in dobila je varuha; sodišče ga je postavilo fantu za varuha // kdor skrbi za koristi, pravice druge osebe; skrbnik: sodišče je določilo varuhe / varuh premoženja koga / ekspr. varuh zatiranih zaščitnik 2. nav. ekspr. kdor kaj varuje: bil je skrben varuh vinograda / družina je šla na izlet, on pa je ostal doma za varuha 3. nav. ekspr. kdor si prizadeva, da se kaj ohrani: varuhi šeg in navad / varuhi meščanske morale; varuhi revolucije / varuh pravice sodnik, miličnik; varuh javnega reda, javne varnosti miličnik, policist ◊ rel. angel varuh ♪
  6.      vàš  váša -e zaim. (ȁ á) 1. izraža svojino skupine oseb ali osebe, ki jo ogovarjamo z vi: vaš avtomobil, travnik; to je zdaj vaše / vaši lasje; vaša zunanjost // izraža svojino skupnosti, v katero spada ta skupina ali ta oseba: nastopili bodo v vašem gasilskem domu; od vaših športnikov pričakujete veliko uspehov 2. izraža splošno pripadnost tej skupini ali tej osebi: to najbrž ni bil vaš namen; vaši nazori nas ne motijo; vaša dolžnost je, da pridete; vaše veselje je nalezljivo // izraža razmerje med to skupino ali to osebo in okolico: vaš odjemalec; vaš ugled, vpliv; vaša družba mi je všeč; storite, kar zahtevata vaša čast in vest 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te skupine ali te osebe: vaši otroci, predniki; vaša teta / vaši prijatelji, znanci / vaš jezik, narod / vaša dežela 4. izraža izhajanje od te skupine ali te osebe: vaš odgovor, predlog; vaše pismo komisiji so že obravnavali 5. pog. izraža (stalno) povezanost s to skupino ali to osebo: pohitite, to je vaš vlak; vaša skupina je že zbrana / je to vaš stol stol, na katerem običajno sedite / ekspr. ta vaša nezaupljivost 6. ekspr. izraža čustven odnos, navezanost: to je vaš človek; dela za vašo stvar / v pismih vse Vas (vas) lepo pozdravlja Vaša (vaša) Julija 7. v nekaterih državah, v nagovoru, ob naslovu za najvišje državne predstavnike, vladarje izraža spoštovanje: vaša ekscelenca; vaše kraljevo veličanstvo / nekdaj, v nagovoru plemičev, cerkvenih dostojanstvenikov: vaša gnada; vaša milost; vaša presvetlost; vaše blagorodje ● on je vaših let star toliko kot vi; pog. če bi bil jaz na vašem mestu, bi naredil drugače če bi se meni zgodilo, kar se je vam, bi naredil drugače; ekspr. dajte že mir s tem vašim nogometom izraža zavračanje, nejevoljo, posmeh; knjiž. v vašem primeru gre za resno zadevo v primeru, ki ga obravnavate; v primeru, v katerem ste udeleženi, prizadeti; ekspr. to ni vaša stvar to se vas ne tiče, s tem se ne ukvarjajte; ekspr. to bi rad slišal iz vaših ust od vas; pog. bila je vaša imeli ste z njo spolne odnose; sam.: vaši so izgubili vaši vojaki, športniki; v nedeljo smo videli vaše vaše sorodnike, svojce; pog. vašega sem videla v gostilni vašega moža; pog. prav, naj bo po vašem po vašem mnenju; tu ni nič vašega vaše lastnine ♪
  7.      váški 1 -a -o prid. (ā) nanašajoč se na vas: vaške hiše / vaška krčma, šola; vaško pokopališče / vaški pašnik; vaška mlaka / vaški reveži; vaški trgovec, učitelj; nekdaj vaški župan; slabš. vaška klepetulja / vaški odbor; vaška skupnost / star. vaška srenja prebivalci vasi ♦ zgod. vaška straža med narodnoosvobodilnim bojem organizirana oborožena skupina belogardistov za varovanje vasi pred partizani ♪
  8.      váten 1 -tna -o prid. (á) 1. ki je iz vate: vatna figurica / zamašiti ušesa z vatnimi zamaški 2. knjiž. vatiran: vatna halja ♪
  9.      vatén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz vate: vatena obloga 2. knjiž. vatiran: vatene hlače ♪
  10.      vátikanski  in vatikánski -a -o prid. (ȃ; ȃ) nanašajoč se na Vatikan: vatikanske dvorane / vatikanski vrtovi; vatikanska knjižnica / vatikanska država ♦ rel. drugi vatikanski koncil koncil v Vatikanu od 1962 do 1965, ki je uvedel v celotno bogoslužje katoliške cerkve narodni jezik in sprejel dokumente o posodobitvi cerkve; prvi vatikanski koncil koncil v Vatikanu leta 1869 in 1870, ki je sprejel dogmo o papeževi nezmotljivosti; zgod. vatikanski ujetnik vsak od papežev od 1870 do 1929, ki zaradi izgube ozemlja papeške države ni hotel zapustiti ozemlja Vatikana ♪
  11.      vatírati  -am dov. in nedov. (ȋ) podložiti z vato, vatelinom: vatirati ramena suknjiča / vatirati zimski plašč vatíran -a -o: vatiran suknjič; vatirana prešita odeja ♪
  12.      vazektomíja  -e ž (ȋ) med. odstranitev semenovoda zaradi sterilizacije ♪
  13.      vazelínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vazelin: vazelinska krema; vazelinsko mazilo / vazelinska tuba ♦ teh. vazelinsko olje rafinirano mineralno olje brez vonja in okusa, z majhno viskoznostjo ♪
  14.      váža  -e ž (á) nar. ruša: odstraniti važo / obložiti z važami ♪
  15.      vážen  -žna -o prid., vážnejši (á ā) 1. pomemben, tehten: važen podatek; novica je važna; to zame ni važno / prehrana je važna za razvoj otroka; na tem področju je živinoreja važnejša od poljedelstva / samemu sebi se zdi važnejši, kot je v resnici / poznal je dela vseh važnejših slovenskih pisateljev / proslavljati važno obletnico 2. žarg. bahav, postavljaški: ne bodi no važen; postati važen zaradi česa; saj ne zna veliko, samo važnega se dela ∙ šalj. biti važen kot marela (v dežju) zelo 3. star. tehten, resen: z važnim glasom je naznanil začetek / z važno kretnjo jim je ukazal, naj utihnejo vážno prislov od važen: važno govoriti, hoditi // v povedni rabi izraža pomembnost, koristnost česa: zaradi priprav je važno vedeti za datum proslave; važno je, da te ne opazijo / ni važno, če boš sodeloval z nami ali ne; sam.: ločevati važno od nevažnega; povedal ni nič važnega ♪
  16.      vbetonírati  -am dov. (ȋ) z betoniranjem pritrditi v kaj: vbetonirati cevi, železne palice / vbetonirati vijake v zid ♪
  17.      vbòd  vbôda tudi vbóda m (ȍ ó, ọ́) 1. glagolnik od vbosti: raniti se v prst ob vbodu šivanke v usnje / vbod z iglo // dejanje, pri katerem se potisne koničast predmet v kaj: uboj z vbodom v srce / bolečina ob vbodu injekcijske igle / izpuščaji zaradi vboda žuželke pika 2. rana, poškodba, povzročena s koničastim predmetom: razkužiti vbod; pordela okolica vboda; njeni prsti so bili polni vbodov / vbod z nožem ga je zelo skelel 3. osnovna prvina pri šivanju, vezenju, ki nastane s potegovanjem niti, napeljane v šivanko, skozi tkanino: vbodi so preveč neenakomerni; stroj izpušča vbode; obšiti rob s posebnim vbodom; majhni, veliki vbodi; ročno, strojno narejeni vbodi ◊ obrt. križni vbod pri katerem se niti prekrižata; ploščati vbod pri katerem so niti druga ob drugi napete tako, da prekrijejo vso obliko vezenine; rakov vbod petlja (pri kvačkanju), pri kateri se kvačka brez ovijanja niti vbode v nasprotno smer kot običajno; robni, stebelni vbod; stični vbod pri ročnem šivanju, ki se stika z drugim vbodom; vet. prsni, vratni vbod v prsno votlino, vratni predel pri izkrvavitvi živali ob zakolu ♪
  18.      vbóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vbod: vbodno mesto / vbodna priprava ♦ med. vbodna rana rana, povzročena s koničastim predmetom ♪
  19.      vbodlína  -e ž (í) med. rana, poškodba, povzročena s koničastim predmetom: odkriti vbodlino na hrbtu umorjenega; globoka vbodlina / vbodlina v trebušno votlino ♪
  20.      včŕtati  -am dov. (ŕ r̄) 1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom narediti kaj v kaj: včrtati krivulje v glino / včrtati brazde s plugom; pren. utrujenost mu je včrtala trpke poteze 2. s črtanjem narediti čemu v notranjosti kaj: včrtati krogu zvezdo / včrtati smer pohoda na zemljevid vrisati ♦ geom. včrtati krog mnogokotniku narisati krog, ki se dotika vseh stranic mnogokotnika; včrtati kroglo narediti največjo kroglo, ki leži znotraj danega telesa včŕtan -a -o: ploščina včrtanega kroga ♪
  21.      vdájati se  -am se nedov. (ȃ) 1. zaradi pritiska, delovanja sile prenehavati ohranjati trdnost: razgret asfalt se je vdajal pod nogami; še malo pritisni, vrata se že vdajajo / preobtežena deska se vse bolj vdaja se upogiba 2. prenehavati ohranjati svojo voljo, stališče in začenjati delati, živeti v skladu z voljo, stališčem drugega: vdajati se volji, ukazom koga // navadno v zvezi z v prenehavati (notranje) nasprotovati kakemu stanju, položaju in začenjati delati, živeti v skladu z razmerami: z občutkom lastne nemoči se je vdajal v svojo nesrečo; vdajati se v usodo 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža prehajanje osebka v stanje, kot ga določa samostalnik: vdajati se jezi, obupu; nikar se ne vdajaj skrbem in strahu, vse bo še dobro / vdajati se sanjam, spominom // izraža prehajanje osebka v dejavnost, kot jo določa samostalnik: vdajati se alkoholizmu, razvratu 4. prenehavati se bojevati in prihajati pod oblast nasprotnika: sovražnik se je na več frontah vdajal; vojaki so se drug za drugim vdajali / vdajati se sovražniku 5. ekspr. ljubezensko se prepuščati partnerju: vdajala se mu je v ljubezni ● zastar. druge so se vdajale, ona je ostala sama so se poročale, možile; star. zima se ni še nič vdajala ni še nič popuščala vdajajóč se -a -e: zaprl se je sam vase, vdajajoč se svojim mislim in spominom; hoditi po vdajajočem se mahu ♪
  22.      vdáti se  vdám se dov., 2. mn. vdáste se in vdáte se; vdál se (á) 1. zaradi pritiska, delovanja sile prenehati ohranjati trdnost: poskusil je na silo odpreti vrata, toda ključavnica se ni vdala; vrata so se hitro vdala / zaradi preobteženosti se je polica vdala upognila 2. prenehati ohranjati svojo voljo, stališče in začeti delati, živeti v skladu z voljo, stališčem drugega: vdati se prošnji, ukazu / ekspr. pod težo dokazov se je vdal, da je lagal je po nasprotovanju, zanikovanju priznal // navadno v zvezi z v prenehati (notranje) nasprotovati kakemu stanju, položaju in začeti delati, živeti v skladu z razmerami: vdati se v razmere, usodo / nič več se ne pritožuje, se je že kar vdal / v krščanskem okolju vdati se v božjo voljo 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek stanja osebka, kot ga določa samostalnik: ne vdaj se nepotrebni jezi; vdati se obupu in žalosti // izraža začetek dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: vdati se alkoholizmu, brezdelju, sanjarjenju / star. po končanem delu se je vse vdalo petju in veselju / vdati se alkoholu, mamilom 4. prenehati se bojevati in priti pod oblast nasprotnika: po dolgem boju so se vdali / vdati se sovražniku 5. s predčasnim prenehanjem igranja, tekmovanja zaradi premoči nasprotnika priznati svoj poraz: igralec, šahist se je vdal 6. ekspr. ljubezensko se prepustiti partnerju: v ljubezni se mu je vdala; vdala se mu je in spočela ● zastar. imeli so svate, hči se je vdala se je poročila, omožila; star. konec februarja se je mraz nekoliko vdal je popustil vdán -a -o 1. deležnik od vdati se: biti vdan v usodo; postati vdan pijači; vdano prenašanje trpljenja 2. ki čuti veliko čustveno naklonjenost in spoštovanje do koga, združeno s pripravljenostjo upoštevati njegovo voljo, potrebe, želje: ljubiti koga in mu biti vdan; bila mu je zvesta in vdana žena; biti komu pretirano, ekspr. slepo vdan; ekspr. bila mu je iz srca, od srca vdana / kot vljudnostna fraza na koncu pisma Te (te) pozdravlja Tvoj (tvoj) vdani prijatelj // ki vsebuje, izraža tako čustvo: vdan nasmeh, pogled; boječe, otroško vdan / vdana ljubezen; pesem izraža vdano občudovanje 3. ki nesebično in zvesto dela za dobro koga: vdani pomočniki, uslužbenci 4. ekspr. ki se trudi za dosego tega, kar izraža določilo: biti pretirano vdan redu; bila je vdana modi in posnemanju tujega / biti vdan plemenitim, človekoljubnim idealom; prisl.: vdano prenašati trpljenje ♪
  23.      vdihávati  -am nedov. (ȃ) 1. zajemati zrak v pljuča pri dihanju: globoko, počasi vdihavati; vdihavati in izdihavati / ekspr. s polnimi pljuči je vdihaval svež zrak // zajemati kaj sploh v pljuča pri dihanju: vdihavati dim, smrad, strup / zdravnik mu je svetoval vdihavati soparo inhalirati 2. ekspr. dajati, ustvarjati: lepota vdihava pesmi nesmrtnost / jutranja zarja je vdihavala drevju posebno lepoto vdihavajóč -a -e: globoko vdihavajoč cigaretni dim ♪
  24.      vdolbína  -e [u̯b] ž (í) na eni strani odprt prostor v trdni snovi, navadno plitvejši, nižji: izdolbsti, izkopati vdolbino; toča je na pločevini naredila vdolbine; poiskati si zavetje v skalni vdolbini; vdolbine v ledu, lesu, snegu / vdolbine od sedenja, stopal; vdolbina na blazini / pročelje stavbe krasijo vdolbine s kipi; zidna vdolbina / držati peresnik v vdolbini med palcem in kazalcem // del trdne snovi, ki omejuje tak prostor: obrusiti, pobarvati vdolbino ♪
  25.      vdólbsti  vdólbem [u̯b] dov., vdólbite in vdolbíte (ọ́) 1. z dolbenjem narediti, izoblikovati kaj v kaj: vdolbsti luknje; vdolbsti srce, znamenje; vdolbsti v les, podlago / redko: kamnosek je vdolbel črke, napis v marmor vklesal; vdolbsti datum, ime v prstan vgravirati; vdolbsti okraske v steklo vbrusiti; pren. trpljenje mu je vdolblo v obraz globoke gube 2. narediti, izoblikovati kaj, navadno vbočenega, z odstranitvijo materiala, snovi na delu česa: vdolbsti jamice v mivko / voda izgine v luknji, ki jo je vdolbla v kamnit svet ● ekspr. pri smehu so se ji vdolble jamice v lica naredile vdólben -a -o: vdolbena votlina; stena je na sredini vdolbena; vdolbeno okrasje ♦ arheol. vdolbeno strgalo ♪

   11.024 11.049 11.074 11.099 11.124 11.149 11.174 11.199 11.224 11.249  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA