Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAN (10.149-10.173)


  1.      strél  -a m (ẹ̑) 1. sprožitev strelnega orožja, ki jo spremlja močen pok: strel ga je prestrašil; dati znak s strelom; zaustavili so jih s streli; strel iz bližine; strel iz puške, topa; strel s šibrami / stopil je proti njemu s puško na strel držeč (nabito) puško, usmerjeno naravnost predse / strel odjekne, poči / odšli so brez strela ne da bi ustrelili, streljali; oddati nekaj strelov nekajkrat ustreliti / častni strel 2. izstrelitev krogle, naboja: strel v hrbet, nogo; strel mimo / opozorilni, svarilni strel / težko je hodil zaradi strela v ramo zadetka // izstreljena krogla, naboj: strel ga je oplazil, zadel, zgrešil; padali so pod streli bili ubiti / do sem strel ne seže domet krogle, naboja / nizki ki zadene cilj v spodnjem, visoki strel ki zadene cilj v zgornjem delu; oplazni strel 3. šport. močen sunek, udarec žoge proti vratom: neubranljiv strel; igra je bila polna dobrih strelov / prosti strel strel z žogo v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; strel iz kota ● ekspr. to je pa strel v prazno zgrešena, ponesrečena, neuspela stvar; ekspr. s strelom so ga poslali na oni svet ustrelili so ga ◊ lov. žival mu je prišla na strel v ugoden položaj za streljanje nanjo; lov., voj. milostni strel s katerim se skrajša trpljenje umirajočemu; šport. startni strel kot znak za začetek plavanja, teka (na tekmovanju) ♪
  2.      strélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na streljanje: dobre strelne razmere / kopati strelne jarke strelske jarke; strelna lina odprtina v obrambnem zidu, steni, skozi katero se strelja; priti v strelno razdaljo; strelno orožje / obvezati strelne rane ∙ star. strelni prah smodnik ♦ lov. strelni znak značilni gib, reakcija zadete živali glede na mesto zadetka; voj. strelna moč orožja število nabojev, ki jih lahko izstreli določeno orožje v časovni enoti ♪
  3.      strélica  in strelíca -e ž (ẹ̑; í) tanka, lahka palica z navadno v obliki strešice okrepljeno konico na eni strani za streljanje z lokom; puščica: izstreliti strelico; zastrupljena strelica; švist strelic; švigniti kot strelica ∙ ekspr. te strelice letijo nanj ostri, zbadljivi očitki; ekspr. iz oči ji švigajo strelice ostri pogledi ♪
  4.      strelícija  -e ž (í) vrtn. okrasna rastlina z velikimi cveti, ki imajo suličaste oranžne in modre liste: podariti strelicijo ♪
  5.      strelína  -e ž (í) med. rana, ki jo naredi krogla, izstrelek ♪
  6.      stréljati  in streljáti -am, tudi stréljati -am nedov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́) 1. s sprožanjem orožja povzročati, da izstrelek zleti iz njega: začeli so streljati; streljati v tarčo, zrak; streljati s slepimi naboji, šibrami; streljati s puško, topom; streljati v rafalih; dobro, hitro streljati; leže, stoje streljati / streljati s fračo, z lokom / streljati za beguncem // ubijati s strelnim orožjem: na tem mestu je okupator med vojno streljal talce / streljati fazane, srne 2. ekspr., v zvezi streljati z očmi, s pogledi jezno ali živahno pogledovati: z očmi so streljali za njo; streljati s pogledi po dvorani 3. dov. in nedov., šport. z močnim udarcem, sunkom prizadevati si spraviti žogo v gol: streljati z velike razdalje; prehiteval je, preigraval in streljal / streljati na gol streljajóč -a -e: neprenehoma streljajoč, so napadali; streljajoči vojaki stréljan -a -o: bili so mučeni, preganjani, streljani; pes sledi streljani divjadi ♪
  7.      strenírati  -am dov. (ȋ) s treniranjem doseči določeno usposobljenost, dovršenost: strenirati športnika; moštvo se je dobro streniralo / strenirati se v hoji / strenirati psa za lov zdresirati streníran -a -o: streniran atlet; za tako turo je treba biti streniran in utrjen ♪
  8.      stresáj  -a m (ȃ) redko stresljaj: ob vsakem stresaju je ranjenec zaječal ♪
  9.      stresálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. s katerim se kaj med stresanjem, tresenjem ločuje, premika: stresalni stroj, transporter; stresalne rešetke v mlatilnici ♦ mont. stresalni žleb vsak od naprej in nazaj premikajočih se žlebov za premeščanje, spravljanje (sipkega) materiala ♪
  10.      strésati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, povzročati, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja: konj stresa grivo; stresati hruško, jablano; šipe so se stresale od grmenja; vihar se zaganja v kočo, da se kar stresa / stresal ga je, da bi ga prebudil; stresati koga za ramo / pri pozdravu stresati komu roko / jok, smeh mu stresa telo; brezoseb. stresa ga ob misli na prizore, ki jih je videl; stresati se od groze, strahu // delati hitre, sunkovite gibe: stresati z glavo // ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: groza jo stresa / mraz ga stresa (po hrbtu) 2. ekspr. pojavljati se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: grom stresa dolino; kriki so stresali ozračje 3. s tresenjem spravljati kam kaj sipkega, drobnega: stresati grozdje v čeber, krompir na kup; stresati orehe; ekspr. oblaki stresajo dež in točo na polje // redko raztresati: stresati papirčke po tleh; košara je prepolna, zato se jabolka stresajo 4. s tresenjem odstranjevati: stresati drobtine s prta; veter stresa liste, sadeže z drevesa / stresati pepel s cigarete otresati // s tresenjem delati, da na čem ni več določene stvari: stresati prt; ne stresajte rjuh skozi okno ● ekspr. stresati dovtipe, šale praviti, pripovedovati; ekspr. stresati jezo, nejevoljo na koga, nad kom zaradi jeze, nejevolje zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. letnice, podatke je kar iz rokava stresal znal jih je povedati, našteti zelo hitro, brez premišljanja; ekspr. stresati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami; pog. že spet stresa sitnost sitnari; ekspr. stresati smeh zelo se smejati; smejal se je, kot bi orehe stresal glasno, hrupno strésati se ekspr. izražati svojo jezo, nejevoljo v govorjenju, ravnanju: spet se stresa nad njo; v službi ima težave, doma se pa stresa stresáje: stresaje z glavo, mu je segel v besedo stresajóč -a -e: jokal je, stresajoč glavo; nebo in zemljo stresajoč grom; telo stresajoč smeh; prim. iztresati ♪
  11.      stresljáj  -a m (ȃ) hiter, sunkovit premik, navadno sem in tja: nenaden stresljaj ga je prebudil; ob vsakem stresljaju je ranjenec zaječal; močen stresljaj zemlje / jokal je v krčevitih stresljajih ♪
  12.      strésti  strésem dov., strésite in stresíte; nam. strést in strèst (ẹ́) 1. narediti, povzročiti, da se kaj sunkovito, hitro premakne, navadno sem in tja: veter strese veje; počilo je, da so se stresla okna / stresel ga je, da bi ga zbudil; stresti koga za ramo / pri pozdravu stresti komu roko / pog. elektrika ga je stresla; brezoseb. streslo ga je, ko je prijel za električno žico / jok ji je stresel telo; brezoseb. streslo ga je ob tej misli; stresti se od groze, strahu // narediti hiter, sunkovit gib: komaj opazno je stresel z glavo // ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: groza mu je stresla ude / mraz ga je stresel (po hrbtu) 2. ekspr. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: grom je stresel pobočja; nenaden krik strese ozračje 3. s tresenjem spraviti kam kaj sipkega, drobnega: stresti krompir na kup; stresti zrnje v vrečo / stresti polento na krožnik; stresti steljo pod živino // redko raztresti: spotaknila se je in stresla jagode 4. s tresenjem odstraniti: stresti drobtine s prta; stresti sadeže z drevesa // s tresenjem narediti, da na čem ni več določene stvari: stresti obleko, prt ● ekspr. stresti jezo, nejevoljo na koga, nad kom zaradi jeze, nejevolje zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. na fanta je stresel ploho kletvic s kletvicami je izrazil svojo jezo, nejevoljo; ekspr. stresel sem iz njega vse, kar me je zanimalo izvedel; ekspr. stresti kaj iz rokava povedati, našteti zelo hitro, brez premišljanja; stresti koga za lase, za ušesa povleči; ekspr. zaklel je, da se je zemlja stresla zelo strésti se ekspr. izraziti svojo jezo, nejevoljo v govorjenju, ravnanju: spet se je stresel nanj; otroci ga ujezijo, potem se pa na ženo strese strésen -a -o: stresen krompir; stresena krpa; prim. iztresti ♪
  13.      stréšen  -šna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na streho: strešni naklon; strešni žleb / postaviti strešne opornike; strešna konstrukcija; strešna lepenka tanek ploščat izdelek, navadno lepenka, prepojen, premazan z bitumenom ali katranom; strešna opeka ♪
  14.      stréšnica  -e ž (ẹ̑) 1. voda, zbrana, prestrežena ob padavinah, navadno s strehe; kapnica: piti, uporabljati strešnico 2. grad. nadstrešnica: postaviti strešnico ♪
  15.      stréti  strèm tudi stárem dov., strì stríte; stŕl (ẹ́ ȅ, á) 1. s silo, pritiskom narediti, da kaj ni več celo: streti lešnik, oreh; streti lupino; streti s kleščami; zaradi nepazljivosti so se jajca strla / streti kozarec, posodo / pri mučenju so mu strli prste // polomiti, pokvariti: streti stol; kolo se je strlo / streti ptici peruti zlomiti // s silo, pritiskom uničiti, usmrtiti: streti črva / streti kači glavo 2. povzročiti, navadno s silo, da kaj preneha obstajati: streti sovražnikov odpor, stavko / nič ni moglo streti njegove samozavesti; streti komu voljo 3. nav. ekspr. povzročiti, da postane kdo zelo žalosten, brez volje do življenja: bridkost, nesreča, obup stre človeka; ta novica bo mater strla; njegove besede so me popolnoma strle / moralno streti koga 4. odstraniti olesenelo steblo od ličja: terice so strle ves lan ● ekspr. bolezen in domotožje sta ga strli v nekaj tednih sta povzročili, da je umrl; ekspr. spravi se, sicer ti strem kosti te zelo pretepem; ekspr., streti okove osvoboditi se; ekspr. streti trd oreh rešiti težko, neprijetno stvar; ekspr. streti sovražnika premagati; ekspr. streti komu srce čustveno ga zelo prizadeti; ekspr. streti koga v prah uničiti ga, onemogočiti ga stŕt -a -o: strt oreh; njegov obraz je strt; sovražnik še ni strt; strto srce; biti duševno in telesno strt; prisl.: strto vzdihniti ♪
  16.      stréžba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od streči: prevzel je strežbo v obednici; počasna, spretna strežba; strežba s toplimi jedmi / šef strežbe / solidna strežba gostov / strežba kupcem / bolniška strežba / za strežbo ima več služabnikov / strežba zidarjem / strežba strojem ◊ gost. dunajska strežba pri kateri se servirajo jedi gostu že na krožnikih; etažna strežba strežba hotelskim gostom v njihovih sobah; francoska strežba pri kateri si gost sam postreže s prinesenih plošč ♪
  17.      stréžnik  -a m (ẹ̑) 1. kdor streže: radi so ga najemali za strežnika; hiter, prijazen strežnik 2. bolnišnični delavec, ki opravlja pomožna dela v zvezi z oskrbo bolnikov: bolnik je pozvonil strežniku / bolniški strežnik 3. v nekaterih deželah služabnik, zlasti za osebno strežbo: strežnik mu je prinesel zajtrk; livrirani strežniki 4. v katoliški cerkvi kdor streže duhovniku pri obredih: duhovnik in strežniki ♪
  18.      strgáča  -e ž (á) 1. priprava za strganje, odstranjevanje: postrgati umazanijo s strgačo; z železno strgačo je zgladil rob police // priprava za strganje, drobljenje: naribati hren na strgačo 2. nar. tanjše deblo ali vrh debla s prisekanimi vejami, ki se uporablja navadno za sušenje sena: naložiti seno na strgačo ◊ les. rašpa; rib. vlačilna mreža za lovljenje živalskih organizmov z morskega dna; zool. s hitinastimi zobci pokrit jezik večine mehkužcev ♪
  19.      strgálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na strganje: postružiti parket s strgalnim strojem; strgalna priprava / strgalni nož ♦ teh. strgalni transporter transporter z jeklenimi lopatami na brezkončni verigi ♪
  20.      strgálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) priprava za strganje, odstranjevanje: ostrgati led s šip s strgalko; plastična, železna strgalka ♪
  21.      strgálnik  -a [tudi u̯n] m (ȃ) 1. orodje ali stroj za strganje, odstranjevanje: očistiti, ostrgati s strgalnikom; strgalnik iz pločevine // priprava za odstranjevanje blata, zemlje s podplatov: na strgalniku pred hišo si je očistil blato s čevljev 2. priprava za strganje, drobljenje: strgati testo na strgalniku; strgalnik za hren, korenje ◊ agr. priprava ali stroj za odstranjevanje ščetin s kože ali sluznice z vampov; gozd. orodje za odstranjevanje lubja; les. skobljič z dvema ročajema za izravnavanje, čiščenje krivin na obdelovancu ♪
  22.      strgálo  -a s (á) priprava za strganje, odstranjevanje: s strgalom postrgati led s šipe, umazanijo s posode; kovinsko, plastično strgalo; ploščato, zakrivljeno strgalo / gozdarsko, sodarsko, zidarsko strgalo; trirobo, žlebasto strgalo / strgalo za odstranjevanje blata strgalnik // priprava za strganje, drobljenje: nastrgati korenček na strgalo; strgalo za sir ◊ agr. priprava za odstranjevanje ščetin s kože ali sluznice z vampov; les. jeklena ploščica za čiščenje, glajenje površin obdelovanca ♪
  23.      stŕganje  -a s (ŕ) glagolnik od strgati, odstranjevati: strganje starega ometa, rje; strganje smole z debla / strganje parketa / strganje parmezana / slišati je bilo strganje kobilic v travi ♪
  24.      stŕgati  -am tudi stŕžem nedov. (ŕ r̄) 1. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom odstranjevati: strgati lubje z debla, omet z zidu; strgati ribam luske; strgati rjo; strgati si blato s čevljev / strgati z nožem; strgal je z lopato po poti // potegujoč z rezilom, ostrim predmetom delati, da na čem česa ni več: strgati pod / strgati parket strugati / ženska je strgala kotel s strganjem ga čistila, snažila; strgati krompir s strganjem odstranjevati lupino 2. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom delati iz živila majhne kose, dele: strgati hren, korenje 3. dajati ostre, odsekane glasove: kobilica strga / ekspr. pero strga po papirju ● ekspr. strgala mu je korenček: šlik šlak s premikanjem enega kazalca po drugem izražala škodoželjnost ♪
  25.      stŕgati  -am stil. stŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s sunkovitim potegom narediti, da kaj ni več celo: strgati nit; struna, vrv se strga / konj se je strgal in oddirjal po cesti; pes se strga z verige 2. s sunkovitim potegom odstraniti: strgati lepak z zidu; strgati obleko s koga; strgati si obvezo z rane ∙ ekspr. strgati komu masko z obraza pokazati njegovo pravo, resnično bistvo 3. s trganjem narediti, da kaj ni več celo; raztrgati: pes mu je strgal hlače; zataknila se je in si strgala krilo // s trganjem poškodovati, uničiti: strgati knjigo; pismo je strgal na drobne koščke 4. z rabo, uporabo narediti, da kaj ni več celo; raztrgati: otroci strgajo veliko obleke; čevlje je strgal v enem mesecu; pri takem delu se obleka hitro strga stŕgan -a -o: strgana nit; strgane nogavice; strgan in bos hodi okrog ∙ pog. govori kakor strgan dohtar veliko, spretno; žlahta je strgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi; prim. iztrgati ♪

   10.024 10.049 10.074 10.099 10.124 10.149 10.174 10.199 10.224 10.249  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA