Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAJ (6581)

1.      ráj  in ràj rája m (ȃ; ȁ á) 1. v nekaterih religijah kraj popolnega veselja, ugodja, kamor pridejo za nagrado pravični, dobri ljudje po smrti: ona bo gotovo prišla v raj / janičarji so se srdito borili, da bi po junaški smrti prišli v raj // v krščanstvu kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani; nebesa: iti, priti v raj; zaslužiti (si) raj; pekel, vice, raj / nebeški raj / pri omenjanju pokojnega Bog mu daj sveti raj // po bibliji kraj na zemlji, kjer sta živela Adam in Eva: izgnati iz raja; ptice, živali v raju; tu je lepo kot v raju; živi kakor v raju / zemeljski raj 2. ekspr. velika sreča, ugodje, udobje: obljubljal ji je raj / sanjal je o raju ljubezni / tu je raj za otroke ● ekspr. imeti raj na zemlji dobro, srečno živeti; knjiž. želi si v planinski raj v planine, kjer se počuti srečnega ♪
2.      ràj  in ráj rája m (ȁ á; ȃ) star. ples: godci so zaigrali za raj; raj pod lipo / ljudski raji / iti na raj ◊ etn. raj vsak ljudski ples v Ziljski dolini na Koroškem; prvi raj ples v Ziljski dolini, na katerem prvič plešejo pravkar dorasla dekleta ♪
3.      rája  -e ž (á) 1. zgod., v turškem okolju nemuslimanski podložniki: izkoriščati, zatirati rajo; raja se je upirala agam 2. ekspr. revnejši ljudje, ki nimajo možnosti, pravice odločanja: raja se vodstvu ni upala upreti; brezpravna, lačna, nevedna raja; gospoda in raja / tlačanska, uradniška raja ♪
4.      rajálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na rajanje: rajalno razpoloženje / otroške rajalne igre, pesmi ♦ šport. rajalni pohod slikovito korakanje telovadcev na telovadišče in razvrščanje za nastop ♪
5.      rajalíšče  -a s (í) knjiž. prostor za plesanje, rajanje: rajališče otrok ♪
6.      rájanje  -a s (ȃ) glagolnik od rajati¹: rajanje je trajalo dolgo v noč / ljudsko rajanje; novoletno, pustno rajanje / opazoval je rajanje snežink ♪
7.      rájati ¹ -am nedov. (ȃ) knjiž. plesati, izražajoč veselje: rajali so do jutra / otroka sta od sreče rajala in se objemala / rajati v kolu plesati / ekspr. snežinke rajajo po zraku ♪
8.      rájati ² -am nedov. (á) zastar. rojevati, roditi: rajala je fanta za fantom / lakomnost raja nesrečo / v njej se je rajala huda slutnja ♪
9.      rájčica  -e ž (ȃ) nav. mn., zool. vrani podobne ptice z močnimi nogami in zelo pisanim perjem, živeče na Novi Gvineji, Paradiseidae: lepo perje rajčic / modra, rumena, velika rajčica ♪
10.      rájda  -e ž (ȃ) nižje pog. vrsta: po cesti se je premikala dolga rajda voz ∙ ekspr. v vasi je cela rajda gostiln veliko ♪
11.      rájden  -dna -o prid. (ȃ) avt., navadno v zvezi rajdni krog najmanjši krog, ki ga lahko naredi avtomobil pri zavijanju: ta avtomobil ima prevelik rajdni krog ♪
12.      raje  gl. rajši ♪
13.      rájfájznovka  -e ž (ȃ-á) v nekaterih državah kreditna zadruga za podpiranje gospodarskega razvoja svojih članov, imenovana po ustanovitelju Raiffeisnu: kmetje in obrtniki so ustanavljali rajfajznovke ♪
14.      rájh  -a m (ȃ) nav. slabš. nemška država zlasti v obdobju nacizma: propad rajha; zloglasna koncentracijska taborišča rajha / tretji rajh od 1933 do 1945 ♪
15.      rájhovec  -vca m (ȃ) nav. slabš. nemški državljan, živeč v mejah Nemčije pred letom 1938: rajhovci in besarabski Nemci ♪
16.      rájhovski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na rajh: rajhovske meje / rajhovski Nemci ♪
17.      rájica  -e ž (ā) nar. vzhodnoštajersko fižolovka, prekla: trgati fižol z rajic ♪
18.      rájkelj  -klja m (á) nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz: porinil je rajkelj pod verigo in ga nekajkrat zavrtel ♪
19.      rájna  -e ž (ȃ) knjiž. drog, ki stoji prečno na zgornjem delu jambora in vleče jadro navzgor; križ: privezati jadro k rajni, na rajno ♪
20.      rájni  -a -o prid. (ȃ) raba peša ki je umrl; pokojen: njena rajna mati; sam.: spominjati se rajnih; njegova rajna je bila dobra žena ♪
21.      rájnica  -e ž (ȃ) raba peša ženska, ki je umrla; pokojnica: pogovarjali so se o rajnici / zelo je pogrešal rajnico mater ♪
22.      rájnik  -a m (ȃ) raba peša kdor je umrl; pokojnik: dolgo je žalovala za rajnikom / hvaležen je bil rajniku očetu za vse, kar ga je naučil ♪
23.      rájniš  -a m (ȃ) goldinar: darovati petsto rajnišev / žvenketati z rajniši ♦ num. zlatnik, kovan od konca 14. stoletja v zahodni Nemčiji, renski goldinar ♪
24.      rájnki  -a -o prid. (ȃ) raba peša ki je umrl; pokojen: dokler je živel rajnki oče, jim je bilo dobro; pren., ekspr. rajnka Avstrija; sam.: z rajnko sta bila dobra prijatelja ♪
25.      rájnšek  -ška m (ȃ) star. goldinar: za delo na njivi je dobil nekaj rajnškov ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226