Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAJ (51-75)



  1.      črnosrájčnik  -a m () slabš. italijanski fašistični vojak: črnosrajčniki so strahovali slovenske vasi; bataljoni črnosrajčnikov
  2.      dográjati  -am nedov. (á) približevati se koncu gradnje, graditve česa; dograjevati: lisica dograja rov; pren. dograjati narodno individualnost
  3.      dograjênost  -i ž (é) knjiž. dovršenost, popolnost, izdelanost: pisatelj se v novelah približuje umetniški dograjenosti; dograjenost skladbe; za delo je značilna realistična dograjenost značajev
  4.      dograjevánje  -a s () glagolnik od dograjevati: stari način dela zavira hitro dograjevanje stavb; dograjevanje življenjskega nazora; dograjevanje gospodarskega sistema
  5.      dograjeváti  -újem nedov.) 1. približevati se koncu gradnje, graditve česa: stavbo te dni dograjujejo; pren. dograjevati svoj svetovni nazor 2. dodatno graditi: bolnišnici dograjujejo nov trakt; v kopališču dograjujejo garderobe in umivalnice
  6.      dolgosrájčnik  -a [g] m () ekspr. kdor nosi dolgo srajco, navadno otrok: mali dolgosrajčniki
  7.      dolgotrájen  -jna -o [g] prid., dolgotrájnejši (ā) ki traja dolgo časa: dolgotrajni boji s sovražnikom; dolgotrajna bolezen; dolgotrajno deževje / to bo dolgotrajnejši proces ki bo trajal razmeroma dolgo časa
  8.      dolgotrájnost  -i [g] ž (ā) lastnost, značilnost dolgotrajnega: dolgotrajnost bojev
  9.      dotrájanost  -i ž () značilnost dotrajanega: sedežem se že pozna dotrajanost; dotrajanost šolskih prostorov
  10.      dotrájati  -am dov. () zaradi dolge rabe, obstajanja postati neuporaben, neprimeren: hiše so že dotrajale; vodovodna napeljava je dotrajala dotrájan -a -o: čakalnica s starim, dotrajanim inventarjem; leseni stebri so bili dotrajani; opustili so prevoz na dotrajani progi
  11.      dovčérajšnji  -a -e prid. (ẹ́) ki je bil, obstajal do včeraj: dovčerajšnje vreme je bilo zelo slabo // publ. ki je bil, obstajal do nedavnega: dovčerajšnji voditelji; državi preti nevarnost od njenega dovčerajšnjega zaveznika / dovčerajšnje geslo aristokracije; to je podoba njenega dovčerajšnjega življenja
  12.      drájna  -e ž () slabš. 1. slaba, poulična popevka: prepevati pijanske drajne; le kje se je naučil tisto drajno 2. vlačuga, prostitutka: zaradi neke drajne je ves nesrečen 3. kraj, dežela s slabimi, neurejenimi razmerami: nočem več živeti v tej hudičevi drajni
  13.      drájsati  -am nedov. () pog., slabš. drgniti, guliti: cel dan drajsa hlače po stolu drájsati se voziti se: do noči so se z avtomobilom drajsali po dolini
  14.      drúgonagrajênec  -nca m (ū-é) kdor dobi drugo nagrado: čestitati drugonagrajencu
  15.      frájer  -ja m (á) pog. moški, navadno mlajši, ki se vpadljivo vede in oblači: mestni frajerji; večji frajer je, kot sem mislil; skušal je biti frajer // nižje pog. moška oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta; fant: našla si je drugega frajerja; s svojim frajerjem je bila v kinu
  16.      frájerski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na frajerje: frajerska obleka / frajerski tip / frajersko obnašanje frájersko prisl.: frajersko govoriti
  17.      frájerstvo  -a s (á) pog. frajersko obnašanje: ni ji bilo všeč njegovo frajerstvo
  18.      frajgajst  in freigeist-a [frájgájst] m (-) v stari Avstriji človek, ki ne priznava dogem, zlasti verskih, svobodomislec: družil se je s frajgajsti
  19.      frajgajstovstvo  in freigeistovstvo -a [frájgájst-] s (-) v stari Avstriji lastnost frajgajstov, svobodomiselnost: Prešernovo frajgajstovstvo
  20.      frájla  -e ž () pog., ekspr. gospodična: sprehaja se z dvema frajlama; mestne frajle / o svojih težavah govorijo kakor kakšne stare frajle
  21.      frájlica  -e ž () manjšalnica od frajla: ljubka frajlica / saj si že prava frajlica / bil je tako nežen, da so mu tovariši pravili frajlica
  22.      frájman  -a m () zastar. rabelj
  23.      frájtar  -ja m () v stari Avstriji najnižji vojaški čin ali vojak s tem činom, poddesetnik: prostak je moral poslušati frajtarja
  24.      frajtónarica  -e ž (ọ̑) žarg., muz. diatonična harmonika: igrati na frajtonarico
  25.      grája 1 -e ž (ā) raba peša ugotavljanje, očitanje napak, pomanjkljivosti: z grajo lista se je zameril uredniku; nepravična graja; graja in hvala ∙ knjiž. to je bil človek brez graje brez nravstvenih napak, pomanjkljivosti // opominjanje, oštevanje: otrok je grajo zaslužil / tako ravnanje je vse graje vredno ♦ šol. imel je grajo iz matematike pri ocenjevalni konferenci je bilo ugotovljeno, da ima negativno oceno

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA