Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAJ (4.332-4.356)


  1.      prislòv  -óva m (ȍ ọ́) lingv. nepregibna beseda, ki označuje glagol, pridevnik, prislov glede na kraj, čas, način, vzrok: prislovi, predlogi, vezniki in medmeti / časovni, krajevni prislovi; količinski prislov; miselni prislov ki izraža razmerje govorečega do povedanega ♪
  2.      prislóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prislov: prislovne zveze // v zvezi prislovno določilo stavčni člen, ki določa povedek ali nekatere druge stavčne člene glede na kraj, čas, način, vzrok: prilastek in prislovno določilo / prislovno določilo časa, kraja ♪
  3.      prisluškováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. skrivaj poslušati, kaj kdo govori: stala je za vrati in prisluškovala; tukaj ne more nihče prisluškovati; prisluškovati pogovoru; prisluškovati pri vratih, za ograjo; nima navade prisluškovati ♦ ptt prisluškovati telefonskemu pogovoru z aparatom, vključenim v telefonsko zvezo, poslušati telefonski pogovor 2. pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: prisluškoval je, če so gostje že prišli; zadrževal je sapo in prisluškoval, kdaj se bodo oglasili koraki; ves čas je prisluškoval k vratom, proti vhodu; knjiž. prisluškovati v daljavo; pren. prisluškoval je vase, da bi našel odgovor 3. knjiž. s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa; poslušati: slonela je na oknu in prisluškovala hrupu veselice; prisluškoval je korakom, ki so se oddaljevali; prisluškovati šumenju gozda 4. knjiž. kazati zanimanje, razumevanje za kaj: prisluškoval je njihovim skrbem, željam; preveč prisluškuješ svojim mladostnim težavam / prisluškovati naravi doživljati jo, se vživljati vanjo ● knjiž., ekspr. na mnenje drugih se ni ozirala, prisluškovala je le utripu svojega srca ravnala glede na svoja čustva prisluškováje: slonela je na oknu, prisluškovaje daljnemu grmenju prisluškujóč -a -e: leži v gozdu, prisluškujoč šumenju borov; sedela je mirno, ves čas prisluškujoč, če bo zaslišala korake; prisluškujoč je stal za vrati; zalotiti prisluškujočo žensko ♪
  4.      prisója  -e ž (ọ̄) nav. mn. kraj, prostor, obrnjen, usmerjen proti soncu: na prisojah je sneg že skopnel; gosto porasla prisoja; prisoje in osoje ♪
  5.      prisójati  -am nedov. (ọ́) 1. izražati, imeti mnenje, da je kdo a) povzročitelj, storilec kakega dejanja: prisojati komu krajo / prisojajo mu letake b) nosilec kake lastnosti: prisojal ji je več značajnosti / ekspr. take urnosti bi njegovim petam ne prisojal / javnost prisoja pogovorom poseben, velik pomen 2. redko dajati, dodeljevati: prisojati komu večje vsote denarja prisójati si redko lastiti si, prilaščati si: prisoja si pravico do ocenjevanja ♪
  6.      prisolíti  -ím dov., prisólil (ȋ í) dodatno, zraven osoliti: omako je morala še malo prisoliti ● pog. ob teh predrznih besedah bi ji najraje prisolil klofuto dal klofuto; pog., ekspr. prisoli mu eno okrog ušes udari ga ♪
  7.      prispéti  -spèm dov. (ẹ́ ȅ) 1. s prevozom, prenosom začeti biti pri določeni osebi, v določenem kraju: pismo je že prispelo; od doma je prispela brzojavka; na postajo je prispela nova pošiljka blaga / prispelo je sporočilo, da so napad uspešno odbili 2. priti: turista sta srečno prispela na cilj; prispel je v Italijo, odkoder bo nadaljeval pot v Jugoslavijo; prispeti z letalom, vlakom / vlak je prispel na postajo ● zastar. vsak po svoje so prispeli k uspehu tega večera prispevali prispèl in prispél -éla -o: v roku prispele prijave; prispela poročila ♦ ptt sporočilo o prispeli poštni pošiljki prispévši star.: prispevši na vrh, se je oddahnil ♪
  8.      prispétje  -a s (ẹ̑) knjiž. prihod: prispetje na cilj ♦ adm. prispetje blaga v namembni kraj prihod ♪
  9.      prispévek  -vka m (ẹ̑) 1. denarna vsota ali kaka stvar, ki se za kaj da, prispeva: dati svoj prispevek za novo šolo; zbirati denarne prispevke za izlet; podpreti kaj s prispevkom; letni, mesečni prispevek; prispevek v blagu, obleki / prostovoljni prispevek // dajatev za zadovoljevanje skupnih potreb: odmeriti, predpisati prispevek; plačati prispevke; določiti stopnjo prispevka; dajatve in prispevki / komunalni prispevek za kritje stroškov komunalne ureditve zazidalnega zemljišča; stanovanjski prispevek; prispevek za invalidsko, pokojninsko in zdravstveno zavarovanje delavcev / družbeni prispevki ♦ ekon. proračunski prispevek nekdaj dajatev proračuna za splošne družbene potrebe; prispevek za socialno zavarovanje del osebnih dohodkov ali dohodka, ki ga odvaja izplačevalec v samoupravne interesne skupnosti za zdravstveno, pokojninsko, invalidsko zavarovanje 2. s čimer kdo sodeluje, pomaga pri skupnem prizadevanju: prispevek delavca k ustvarjanju dohodka / prispevek režiserja k predstavi / prispevek h krepitvi socializma / publ. vsak bo dal svoj prispevek k miru, razvoju mednarodnih odnosov bo prispeval / članek je zanimiv prispevek k zgodovini ∙ prispevki za zgodovino gradivo 3. (krajše) literarno delo, sestavek v kaki publikaciji: napisati prispevek za zbornik; v reviji je izšlo več njegovih prispevkov; objavili so tudi prispevek v domačem narečju / literarni prispevki ♪
  10.      prispodóba  -e ž (ọ̑) ponazoritev bistvene značilnosti česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti: pisatelj ima, rad uporablja prispodobe; govoriti, izražati se v prispodobah; slikovita prispodoba / luč mu je prispodoba za duhovnost; jesensko pokrajino prikazuje kot prispodobo smrti / pesniške prispodobe; prispodobe iz biblije ♪
  11.      pristaníšče  -a s (í) 1. kraj, prostor ob morju, reki, jezeru, urejen za pristajanje vodnih vozil: ladje so zasidrane v pristanišču; zaliv s pristaniščem / ladja je priplula v svoje matično pristanišče; pomorsko, rečno pristanišče / hidroplansko pristanišče; splavarsko pristanišče ♦ navt. območje morja z urejeno obalo, pomoli, valobrani, ki omogočajo pristajanje, zasidranje, zavarovanje ladij 2. publ., s prilastkom letališče: letalsko pristanišče; mesto slovi po mednarodnem zračnem pristanišču ♪
  12.      pristáti  -stánem dov. (á ȃ) 1. s plutjem priti do kopnega, obale in se ustaviti: ladja je že pristala; zaradi nevihte čoln ni mogel pristati; pristati ob pomolu, v pristanišču 2. z letenjem priti na zemljo, tla in se ustaviti: letalo je varno vzletelo in pristalo; vesoljska ladja je pristala na predvidenem kraju; pristati ob napovedanem času / zaradi megle so morali z letalom pristati; padalci so srečno pristali / ekspr. čmrlj je pristal na cvetu je priletel nanj; publ. skakalec je pristal na stodvajsetih metrih je skočil 120 m; pren., ekspr. pristal je čisto na dnu človeške družbe 3. ekspr. priti kam in tam ostati: obšli so celo mesto in nazadnje pristali v gostilni / po številnih selitvah je pristala v tem kraju se naselila 4. publ., navadno v zvezi z na privoliti v kaj, soglašati s čim: na ločitev ni pristal; končno je pristal, da bo sodeloval / pristati na ponudbo sprejeti jo ● zastar. nova obleka ji res pristane pristoji, pristaja; publ. tekmovalec je pristal na tretjem mestu je dosegel tretje mesto; ekspr. tudi on bo moral enkrat pristati na tleh začeti stvarno živeti; ekspr. nazadnje je le pristala v zakonu se je poročila ♪
  13.      pristáva  -e ž (ȃ) nekdaj hiša, manjši grad z gospodarskimi poslopji in zemljiščem, pripadajoča zlasti graščini: živel je na pristavi; grad s pristavo / grajska pristava ♪
  14.      pristáviti  -im dov. (á ȃ) 1. postaviti zraven česa: pristavil je stol k mizi in sedel / k mizi v jedilnici so pristavili še mizo iz kuhinje / pristavil je stolček, da bi dosegel knjige na polici / pristaviti lestev k steni prisloniti; pristavil je pletenko k ustom in pil dal 2. dati zlasti posodo na določeno mesto z namenom, da se kaj kuha, greje: pristaviti lonec z vodo; elipt. pristaviti za kavo lonec z vodo / fižol je že zjutraj pristavila dala kuhat; pristaviti za kosilo začeti kuhati kosilo 3. dodatno, zraven povedati: hotela je še nekaj pristaviti, a se je premislila; smeje se je pristavil, da tega še ni slišal; danes je sitna, pristavi mož / urednik je pod črto pristavil, da se s tem ne strinja pripisal 4. zastar. ustaviti, zadržati: ni bilo vremena, ki bi jih pristavilo / pristavili so se v gostilni ob poti ● ekspr. on zna vedno o pravem času pristaviti svoj lonček pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno; tudi on je pristavil svoj podpis se je podpisal pristávljen -a -o: pristavljena jed; lestev ni bila pristavljena ♪
  15.      prísten  -tna -o prid., prístnejši (í ȋ) 1. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na izvor, sestavine: pristna slivovka; pristna svila; pristna domača vina / pristna domača beseda / ekspr. pristen učenjak // nav. ekspr. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na starše, kraj rojstva ali bivanja: ostal je pristen Gorenjec; pristen hribovec; pristna Slovenka 2. ki izvira od avtorja: pristen rokopis, spis; pristno besedilo // ki ni ponarejen: pristni dokumenti, viri; listina je pristna / pristni biseri 3. ki izraža, kaže resnično razpoloženje: pristna žalost; pristno sočutje, veselje / po licih so ji tekle pristne solze / pristni odnosi prístno prisl.: pristno občutiti; pristno človeški odnosi; ima pristno slovanski značaj; sam.: v njem je bilo nekaj pristnega ♪
  16.      pristójnost 1 -i ž (ọ̄) z zakonom dana pravica in dolžnost opravljati kako (pravno) dejanje, odločati o čem: dobiti večjo pristojnost; določiti pristojnosti delavskega sveta; preseči svojo pristojnost; prenos pristojnosti od enega organa na drugega / to ne spada v mojo pristojnost o tem ne odločam jaz / republiške, zvezne pristojnosti; zakonodajne pristojnosti ♦ jur. krajevna pristojnost sodišča, upravnega organa ki je po zakonu omejena na določeno območje; sodna pristojnost dejstvo, da o določeni zadevi odloča sodišče; stvarna pristojnost glede na predmet, zadevo; upravna pristojnost dejstvo, da o določeni zadevi odloča upravni organ ♪
  17.      pristópen  tudi pristôpen -pna -o prid., pristópnejši tudi pristôpnejši (ọ́ ọ̄; ó ō) 1. dostopen: planinska koča je pristopna celo z avtomobilom; težko pristopni kraji / vse gradivo je pristopno / predavanje je bilo zelo pristopno / razložil mu je na dovolj pristopen način 2. knjiž. dovzeten, dojemljiv: ni pristopen za opomine / pristopna ženska ♪
  18.      pristríči  -strížem dov., pristrízi pristrízite; pristrígel pristrígla (í) 1. s striženjem skrajšati: pristriči lase, nohte; pristriči kokošim peruti / pristriči živo mejo / pristriči travo 2. ekspr. zmanjšati, omejiti: dobičke, dohodke so zelo pristrigli; pristriči dotacije za industrijo / pristriči osnutek zakona skrajšati ● pog. direktorja so precej pristrigli mu zmanjšali oblast, veljavo; ekspr. pristriči komu jezik zmanjšati njegovo odrezavost, pikrost; pog. pristriči komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo pristrížen -a -o: pristriženi brki ♪
  19.      pristúditi  -im dov. (ú ȗ) nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor, gnus: pristuditi otroku jed; mleko se mu je pristudilo / pokvarjena družba se mu je pristudila // narediti, da postane kaj komu neprijetno, zoprno: pristudili so mu šolo ♪
  20.      prisúkati  -am in -súčem dov., tudi prisukájte; tudi prisukála (ú) vrteč, obračajoč spraviti kam: prisukati ladjo do pomola / rečni tok ga je prisukal skoraj do brega ◊ tekst. prisukati nit s sukanjem pripojiti prisúkati se 1. sukajoč se pojaviti: iz dimnika se je prisukal dim 2. ekspr. priplesati: plesalca sta se prisukala do nas // hitro, živahno priti: na dvorišče se je prisukalo mlado dekle ♪
  21.      priščipávati  -am nedov. (ȃ) s ščipanjem skrajševati: priščipavati poganjke ♪
  22.      priščípniti  -em dov. (í ȋ) 1. s ščipanjem skrajšati: žebelj je priščipnil in ga pribil / priščipnil je vršiček poganjka odščipnil ∙ ekspr. priščipnili so mu plačo znižali; ekspr. denar za potovanje si je priščipnil od pokojnine privarčeval 2. stisniti med prilegajoča se dela: v kinu ji je s sedežem priščipnil krilo; priščipniti si prste ♪
  23.      prišíliti  -im dov. (í ȋ) narediti bolj ostro, koničasto: prišiliti konico // dati čemu koničasto obliko: prišiliti kole prišíljen -a -o 1. deležnik od prišiliti: prišiljen svinčnik 2. ekspr. koničast, stožčast: smreka s prišiljenim vrhom; okna so bila majhna, zgoraj rahlo prišiljena ♪
  24.      priškŕniti  -em dov., tudi priškrníla (ŕ) nav. ekspr. 1. nekoliko odvzeti: ko meri blago na pultu, ga mimogrede priškrne kak centimeter / nekaj gnoja so priškrnili tudi za travnike // nekoliko zmanjšati: priškrniti komu plačo / priškrnila je luč 2. prikrajšati, oškodovati: priškrniti koga pri zaslužku / v novih razmerah so ga precej priškrnili 3. pripreti, pritisniti: priškrnil mu je nogo; priškrniti si prst ● nar. vzhodno priškrnila je stenj privila; ekspr. ker je to storil že drugič, so ga ostreje priškrnili kaznovali, prijeli priškŕnjen -a -o: priškrnjen med vrati; priškrnjene pravice ♪
  25.      pritakníti  in pritákniti -em dov. (ȋ á) 1. dati k čemu tako, da pride do dotika: pritakniti flavto k ustom; pritakniti ob pozdravu prste desnice k ščitniku / pritaknil je vžigalico in že je zagorelo 2. ekspr. dodati: številki pet je pritaknil še ničlo / njeni prošnji je pritaknil še svojo / pritaknil je še nekaj besed in odšel / pritaknili so mu vzdevek dali 3. ekspr. pripisati, prisoditi: pritaknili so mu sumljivo preteklost / vse to mu je pritaknila kritika pritakníti se in pritákniti se 1. dotakniti se: pritaknila se je njegove roke; pritakniti se s prsti / ekspr. tu se ne smeš ničesar pritakniti 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: dekle se ne pritakne knjige, niti metle; zakaj se ničesar ne pritakneš; pijače se skoraj ni pritaknila; po bolezni se hrane komaj pritakne zelo malo je / sploh se ga ni pritaknil ga ni udaril; ni se pritaknil te ženske ni imel z njo spolnega odnosa / nobenega dela se ne pritakne noče opravljati 3. ekspr. pojaviti se, nastopiti pri kom: pritaknila se mu je čudna misel; plašile so ga sanje, ki so se mu pritaknile // z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: pritaknila se ga je bolezen / pritaknilo se je vnetje / naj se ti še kaj pritakne, pa boš umrl ∙ ekspr. to se mi še ni pritaknilo primerilo, pripetilo; ekspr. na cesti se mu je pritaknil neznanec pridružil ♪

   4.207 4.232 4.257 4.282 4.307 4.332 4.357 4.382 4.407 4.432  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA