Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAJ (3.726-3.750)


  1.      porogovíliti  -im dov. (í ȋ) ekspr. krajši čas rogoviliti: porogovilil je in šel spat ♪
  2.      poromániti  -im dov. (á ȃ) narediti kaj romansko: poromaniti deželo; prebivalstvo mest se je hitro poromanilo porománjen -a -o: poromanjena pokrajina ♪
  3.      porómati  -am dov. (ọ̑) 1. rel. oditi k romarski cerkvi, v sveti kraj: poromati v Lurd, Meko; pren., ekspr. poromati na Prešernov grob 2. ekspr. odpotovati, oditi: še danes bom poromal k njemu / misel je poromala v rojstno vas / njegov pogled je poromal po sobi ♪
  4.      porópati  -am dov. (ọ̑) nav. ekspr. 1. nasilno odvzeti materialne dobrine; izropati: vso trgovino so poropali / okupator jim je poropal živino 2. krajši čas ropati: tudi on je kdaj poropal ♪
  5.      poropotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) krajši čas ropotati: pritisnila je na kljuko in poropotala; poropotal je s čevlji in otresal sneg / poropotati po pokrovu, vratih; brezoseb. bum bum, je poropotalo na vrata / ekspr. nič hudega, če malo poropotaš v stanovanju ● ekspr. kadar sem prišel pozno domov, je oče poropotal glasno izrazil svojo nejevoljo; ekspr. kamenje je poropotalo čez skale ropotajoč padlo ♪
  6.      porosíti  -ím dov., porósil (ȋ í) 1. brezoseb. krajši čas rositi: ni bilo hudega, le malo je porosilo 2. z rošenjem zmočiti, ovlažiti: dež je porosil seno; očala so se mu porosila / pot mu je porosil čelo // nekoliko zmočiti, ovlažiti: lončnice je treba vsak dan porositi porošèn -êna -o: z znojem porošena zemlja ♪
  7.      porožljáti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas rožljati: porožljati s ključi, verigo ♪
  8.      portoríka  -e ž (ȋ) nekdaj cigara iz srednje dobrih vrst tobaka, krajša od kube: kaditi portoriko ♪
  9.      porumeníti  -ím dov., poruménil (ȋ í) narediti kaj rumeno: čas je porumenil listine, zidove / knjiž. luna je s svojim svitom porumenila pokrajino ♪
  10.      posádka  -e ž (ȃ) 1. osebje, ki je v službi a) na ladji: posadka se je že zbrala; vkrcanje posadke; prostori za posadko / napisati seznam posadke / ladijska posadka b) na letalu, vesoljski ladji: letalo je strmoglavilo, rešili so se le trije člani posadke / poleti s človeškimi posadkami / posadka letala 2. skupina športnikov, ki nastopa v čolnu, jadrnici, bobu: na tekmovanju sta nastopili dve jugoslovanski posadki / na državno veslaško prvenstvo ni bilo vseh posadk 3. enota ali skupina vojakov, razporejena v kraju, tanku, letalu: posadke v bližnjih vaseh so bile precej močne; poveljnik posadke / mestna posadka / posadka (tanka) mora imeti dovolj prostora 4. redko ekipa: na kraj nesreče so takoj prišle reševalne posadke ♪
  11.      posamotáriti  -im dov. (á ȃ) nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo postane samotarski: razmere so ga posamotarile; po moževi smrti se je posamotarila / po napornem delu rad posamotari je rad krajši čas sam ♪
  12.      posanjáriti  -im dov. (á ȃ) krajši čas sanjariti: rada je za trenutek posedela in posanjarila ♪
  13.      poscáti  -ščíjem tudi -ščím dov., poščíj poščíjte tudi poščì poščíte; poscál (á í, í) vulg. zmočiti s sečem: poscati zid; poscati si čevlje poscáti se izprazniti sečni mehur: od strahu se je poscal; poscati se v posteljo nehote, bolezensko izprazniti mehur v spanju // opraviti malo potrebo: iskal je prostor, kjer bi se poscal ● vulg. skoraj bi se poscal od smeha zelo sem se smejal; vulg. poščijem in poserjem se na tvoje ukaze izraža veliko omalovaževanje poscán -a -o: otrok je poscan in joka; poscane hlače / kot psovka smrkavec poscani ∙ vulg. od strahu so vsi poscani in posrani zelo se bojijo; vulg. in vse to zaradi take poscane frklje zelo mlade; sam.: smrdi po poscanem ♪
  14.      posébnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost posebnega: opozoril je na posebnost barv, oblik pri tem slikarju / posebnost novih znamk / ta otrok je posebnost / posebnost vsakega bitja, naroda / posebnost problematike / jezikovne, slogovne posebnosti; krajevna, narodna posebnost / stanje bolnika je brez posebnosti [b. p.] ♪
  15.      posedávati  -am nedov. (ȃ) redko posedevati: tu sem včasih najrajši posedaval / posedava po gostilnah ♪
  16.      posedéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. krajši čas sedeti: prijetno je posedeti pred dolgo potjo; po jedi rad posedi / posedi še malo, še nekaj bi rad govoril s teboj // ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost v kakem prostoru: šla sta posedet v bližnjo gostilno / posedeti s kom v pogovoru pogovarjati se s kom 2. s sedenjem potlačiti, pomečkati: izletniki so posedeli travo; posedela si je krilo posedèn -êna -o: posedena trava ♪
  17.      posejáti  -séjem dov., poséj in posèj; posejál (á ẹ̑) 1. dati seme v zemljo, da bi vzklilo: posejati črno deteljo, zelenjavo / posejati gredico / posejati seme 2. ekspr. povzročiti, da se pojavi kaj v večji količini: pokrajino so posejali s počitniškimi hišicami / v poplavo besed je rad posejal kak latinski rek poseján -a -o: pas posejane njive; solata še ni posejana; kmetije, posejane po hribih; večerno nebo, posejano z zvezdami ♪
  18.      poséka  -e ž (ẹ̑) 1. del gozda, na katerem je drevje posekano: te gobe rastejo najraje na posekah; rob poseke / gozdna poseka 2. posek: določiti drevje za poseko; drevo je zrelo za poseko ♪
  19.      poselítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od poseliti: osvojitev in poselitev polotoka; potek poselitve / poselitev pokrajine s tujimi kmeti / enakomerna poselitev poseljenost ♪
  20.      poselíti  -sélim dov. (ȋ ẹ́) 1. z naselitvijo zavzeti, zasesti: Slovani so poselili velik del Evrope; novi prebivalci so poselili dolino / podgane bodo poselile ves ta del mesta // z naselitvijo napraviti, da so na kakem ozemlju, v kakem kraju prebivalci: prazna področja so poselili s tujimi kmeti 2. drugega za drugim naseliti: poseliti ljudi po deželi poséljen -a -o: dežela je pusta in redko poseljena; poseljeno ozemlje; obala, poseljena z domačimi prebivalci ♪
  21.      poséljenost  -i ž (ẹ́) značilnost poseljenega: poseljenost industrijske pokrajine / sledovi zgodnje poseljenosti v naših krajih ♪
  22.      posêstrima  -e ž (ȇ) knjiž. ženska, s katero se je kdo posestril: posestrima ga je zmeraj razumela / postali sta posestrimi ♪
  23.      posèt  -éta m (ȅ ẹ́) zastar. obisk: priti na poset; včeraj je bil pri nas na posetu; vljudnostni poset / iti v posete / njegov poset nas je prijetno presenetil / pripravili smo se na poset gledališča / vstopil je nov poset gost, obiskovalec ♪
  24.      posijáti  -síjem dov., posijál (á ȋ) 1. začeti sijati: nevihta je minila in posijalo je sonce / kmalu je skozi oblake posijala luna / ekspr. ko posije dan, bom že daleč se zdani; vstal je, ko je posijalo sonce vzšlo // krajši čas sijati: tu in tam je posijalo sonce / sonce posije v to grapo samo nekajkrat na leto ∙ ekspr. v to ulico sonce nikoli ne posije ta ulica je mračna, temačna 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: končno je posijalo upanje / posijalo je sonce svobode ♪
  25.      posíliti  -im dov. (í ȋ) 1. prisiliti žensko k spolnemu občevanju: vojaki so strgali obleko z nje in jo posilili; hotel jo je posiliti 2. ekspr. prisiliti h kakemu dejanju sploh: posilili so ga, da je vse pojedel; moral se je posiliti, da je vprašal / svojci so ga posilili v ta zakon / posilili so ga z nekim slabim vinom da je pil slabo vino // z oslabljenim pomenom izraža prisilni začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: posilil jo je kašelj, smeh / tako govorjenje ga posili k bruhanju / skoraj so jo posilile solze skoraj je začela jokati / posilil jo je spanec zaspala je 3. ekspr. narediti kaj, kar ni v skladu z bistvenimi značilnostmi česa: s temi poskusi so naravo grdo posilili / posiliti stare predele mesta z modernimi bloki / včasih posili resnico jo pove, prikaže po svoje posíliti se redko vsiliti se: spet se ji je posilil tisti mučni prizor / smehljaj se mu posili posíljen -a -o: posiljen pogovor, smeh; mladoletna je bila posiljena; to ihtenje ni bilo posiljeno ∙ ekspr. posiljeno veselje nepristno, narejeno ♦ gastr. posiljeno zelje jed iz svežega narezanega, dušenega in okisanega zelja; prisl.: posiljeno se smejati; sam.: v njegovih pesmih ni nič posiljenega ♪

   3.601 3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA