Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAJ (3.432-3.456)


  1.      podežêlski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na podeželje: podeželski kraj; podeželski zdravnik / podeželski mir / podeželska miselnost ozka, omejena ♪
  2.      podgórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na podgorce ali podgorje: podgorski kraji / podgorske navade ♪
  3.      podírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. s silo delati, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla: podirati drevje; podirati keglje / konj je podiral ovire; ekspr. s koso podirati pšenico, travo kositi // ekspr. streljati, pobijati: podirati divjad; podirati sovražnike / rafali so podirali naše vojake 2. s silo delati, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: podirati hišo; reka podira jezove, mostove // odstranjevati z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: podirati oder; podirati šotore 3. parati: podirati stare obleke / podirati nogavico 4. nav. ekspr. delati, povzročati, da zlasti kako stanje preneha obstajati: podirati ravnotežje v naravi; podirati komu srečo; njuno prijateljstvo se podira / podirati stare predstave o lepem podírati se zaradi delovanja zunanjih sil razpadati na dele, kose: hiša se že podira; zid se na več mestih podira podirajóč -a -e: vse ovire podirajoč hudournik; podirajoča se hiša ♪
  4.      podíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati, povzročati a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: poditi otroke iz sobe / poditi kokoši z vrta / podil je sina od hiše, dokler ni zares odšel b) da kdo kam gre, pride: s palico je podila otroke domov / psi podijo divjad pred lovce / ekspr. podi ga k zdravniku sili ga, mu prigovarja, naj gre // nav. ekspr. preganjati, zasledovati: neusmiljeno so podili sovražnike; kam tako hitite, kot da bi vas kdo podil; pren. usoda ga podi po svetu 2. delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: jezdec je podil konja; dirkači so podili vozila; nepreh.: podil je vse hitreje; skozi gozd je podil, da je voz kar odskakoval / ekspr. veter podi oblake podíti se razposajeno, živahno tekati sem ter tja: otroci se podijo po travniku; poditi se za žogo; rada se podi z otroki / jezdeci so se podili po hipodromu // s prislovnim določilom hitro se premikati sem ter tja: nad poljem se podi jata krokarjev; ribe se podijo po ribniku / ekspr. po nebu se podijo temni oblaki / ekspr. nad gorami se podi nevihta je; pren., ekspr. po glavi se ji podijo moreče misli // ekspr. hitro se premikati: v skoku so se podili za begunci; podijo se skozi vas kot vihra ● ekspr. rad se podi za ženskami jim dvori podèč -éča -e: hitro se podeči oblaki ♪
  5.      podjéten 1 -tna -o prid., podjétnejši (ẹ́ ẹ̄) ki se pri svojem delu uspešno loteva več nalog, stvari: premožen in podjeten gospodar; postal je podjeten obrtnik / v trgovini je bil zelo podjeten // ekspr. drzen, samozavesten: bil je zelo podjeten fant; postajal je vedno bolj podjeten podjétno prisl.: prav podjetno se je lotil dela; podjetno privihan krajec klobuka ♪
  6.      podkrepljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da je kaj prepričljivejše, tehtnejše, veljavnejše: podkrepljevati vtise z argumenti / podkrepljevati besede s pogledi / glavni vhod podkrepljujeta stebra z reliefi poudarjata 2. knjiž., redko utrjevati, povečevati: njena kratkotrajna pričujočnost samo podkrepljuje občutek osamljenosti ♪
  7.      podlágati  -am nedov. (ȃ) 1. polagati, dajati pod kaj z določenim namenom: podlagati deske pod kadi / da voz ne bi zdrvel po klancu, so kolesa podlagali // dajati valiti: podlagati koklji jajca 2. šivati, lepiti podlogo na notranjo stran oblačila, obutve: podlagati obleko, škornje 3. zastar. podrejati: podlagati pokrajino za pokrajino osrednji vladi / čustev ni mogel podlagati razumu ◊ film., rad. podlagati besedilo dodajati mu glasbo; tisk. podlagati klišeje ♪
  8.      podlánka  in pódlanka -e ž (ȃ; ọ́) zool. mehkejša in krajša dlaka pri živali, ki je pod zgornjo, tršo: pozimi je podlanka gostejša in svetlejša ♪
  9.      podlések  in podlêsek -ska m (ẹ̑; é) 1. trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet: po travnikih je že cvetel podlesek / jesenski podlesek 2. poljud. rastlina z vijoličastimi cveti, ki rastejo iz gomolja, strok. pomladanski žafran: otroci so nabirali podlesek / pomladanski podlesek ◊ zool. gozdni glodavec mišje velikosti z rdečkasto rumenim, po prsih in tačkah belim kožuhom in s kosmatim repom, Muscardinus avellanarius ♪
  10.      podložíti  -ím dov., podlóžil (ȋ í) 1. položiti, dati pod kaj z določenim namenom: podložiti komu blazino; podložiti desko, kamen; podložiti roko pod glavo / podložiti kolo (s kamnom), da voz ne bi drsel nazaj // dati valiti: podložiti koklji jajca 2. prišiti, prilepiti podlogo: podložiti obleko, suknjič / podložiti hlače na kolenih 3. zastar. podrediti, podvreči: vojskovodja je podložil vladarju novo deželo; podložiti si pokrajino / podložiti čustva razumu ● ekspr. starši so ga dobro podložili mu dali dobro gmotno osnovo; pog. le dobro se podloži za dolgo pot najej, nasiti ◊ film., rad. podložiti sliko dodati ji glasbo; muz. podložiti besedilo melodiji dodati ga; obrt. podložiti gumbnico okrepiti gumbnico s prednjimi vbodi, preden se obzanka podložèn -êna -o: z ovčjim krznom podloženi škornji; podložena deska se je zlomila ♪
  11.      podlóžnik  -a m (ọ̑) 1. do odprave tlačanstva kdor ima določene obveznosti do zemljiškega gospoda: grajski, samostanski podložniki; podložniki in svobodnjaki 2. v monarhističnih državah pripadnik monarhije v odnosu do monarha: bil je pravičen vladar svojim podložnikom / ekspr. šef in njegovi podložniki podrejeni ♪
  12.      podnében  -bna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na podnebje: kraj ima ugodne podnebne pogoje / podnebni pasovi / podnebno zdravilišče klimatsko zdravilišče 2. knjiž., ekspr. ki je zelo visoko: podnebne ptice / letalo je v podnebnih višinah ♪
  13.      podnébje  -a s (ẹ̑) navadno s prilastkom povprečne vremenske razmere, značilne za določen kraj ali področje: kraj ima ugodno podnebje / v tem podnebju se prijetno počuti; zdravniki mu priporočajo spremembo podnebja / alpsko, morsko, tropsko podnebje; hladno podnebje; milo podnebje brez hudega mraza in velike vročine; ostro podnebje s hudim mrazom in veliko vročino; suho, vlažno, zmerno podnebje ♦ geogr. celinsko ali kontinentalno podnebje z ostro zimo in vročim poletjem; sredozemsko podnebje subtropsko podnebje z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem; subtropsko podnebje // publ. duhovno ozračje, vzdušje: družbeno podnebje / v delu je opisano moralno podnebje malomeščanske družbe ♪
  14.      podnétiti  -im, tudi podnetíti in podnétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄; ȋ ẹ́) 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj; zanetiti: prižgala je vžigalico, da bi podnetila / podnetiti ogenj / ekspr. na vasi je nekdo na več krajih podnetil zažgal, povzročil požar 2. knjiž. razvneti, spodbuditi: podnetil je prepir, sovraštvo med njimi / to je podnetilo njegovo domišljijo podnéten -a -o: domišljija, podnetena z novimi doživetji ♪
  15.      podnóžje  -a s (ọ̑) 1. navadno s prilastkom svet, kjer prehaja gora, hrib v nižino: na podnožju gore stoji vas; podnožje Pohorja / v podnožju planin so lepi gozdovi / reka se zajeda globoko v podnožje hriba 2. podlaga, temelj: od spomenika je ostalo le podnožje; kamnito podnožje ograje; podnožje stebra // ekspr. spodnji del: brstiči poganjajo iz podnožja ● knjiž. na sliki je upodobljeno dekle z rožo v podnožju pri nogah ♪
  16.      podóba  -e ž (ọ̑) 1. predstavitev česa resničnega ali domišljijskega a) z likovnimi sredstvi: dolbsti podobe v les; na list papirja je narisal dve podobi; podoba petelina je vrezana v debelo plast barve; znamke s pesnikovo podobo / nabožne podobe / doprsna podoba b) s prilastkom z literarnimi sredstvi: v noveli je avtor podal nekaj impresivnih podob; analizirati pokrajinske podobe v romanu / izpisati si značilne podobe / to je najlepša ženska podoba v romanu oseba, lik // s prilastkom taka predstavitev kot prispodoba česa: s podobo dirjajočega konja je ponazoril vitalnost / princip zla ima v pravljici podobo hudobne starke / star. govorne, pesniške podobe figure 2. slika: sneti podobo s stene; abstraktna podoba; oljnata podoba / dati podobo v okvir / lastna podoba avtoportret 3. s prilastkom bistvene, navadno z vidom zaznavne lastnosti, značilnosti zunanjega sveta: spremeniti podobo dežele; zaščititi enotno podobo pokrajine / vas je imela nekoč drugačno podobo je bila drugačna; soba je dobila svojo prejšnjo podobo / mesto dobiva slovesno podobo / star. ženska prijetne podobe prijetnega videza / zunanja podoba predmetov // zaznavne lastnosti, značilnosti česa sploh: vedno je idealiziral podobo sveta; dejanska podoba življenja / njena notranja podoba se ni spremenila 4. s prilastkom pojavne lastnosti, značilnosti česa, kot jih določa prilastek: dokončna literarna podoba romana; odrska podoba drame; besede z neustrezno pisno podobo / glasovna in oblikoslovna podoba slovenskega jezika; stilna podoba literarnega dela / izbor novel ne daje celotne podobe pripovedništva; to je popolna podoba pisateljevega ustvarjanja; podoba stanja, ki jo je podal, ni prava / pojaviti se v materialni podobi / publ.: podoba položaja se je spremenila položaj; prizadevati si za novo organizacijsko podobo univerze organizacijo, organiziranje 5. navadno s prilastkom kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve česa videnega, doživetega: v sanjah so se mu porodile čudne podobe; v spominu je dolgo ohranil podobo domače vasi / domišljijska podoba / spominska podoba // knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, vedenja ter miselne ali čustvene dejavnosti; predstava: ustvariti si določeno podobo o kom; moja podoba resničnosti se ne ujema z vašo / imeti pravo podobo o čem 6. zastar. postava, človek: v prvi vrsti je korakala majhna podoba, zavita v staro plahto; od cerkve je hitela moška podoba v črni suknji ● star. podoba je, da se mu je zdravje izboljšalo kaže, zdi se; knjiž. nadel si je podobo mirne neprizadetosti kazal, delal se je mirnega in neprizadetega; knjiž., ekspr. končno je pokazal svojo pravo podobo izrazil svoje pravo mišljenje, nazore, lastnosti; star. razložil je plesalcem novo podobo figuro; igralec se je pojavil v podobi berača spremenjen tako, da je bil po videzu tak kot berač; zastar. redko ima cesarsko podobo v žepu denar; ekspr. zamisel dobiva otipljivo podobo se uresničuje; knjiž., ekspr. sin je živa podoba očeta je zelo podoben očetu; knjiž., ekspr. dekle je živa podoba lenobe je zelo leno; ekspr. on je pravi hudič v človeški podobi je zelo zloben, hudoben človek; star. po vsej podobi je knjiga delo različnih avtorjev verjetno ◊ rel. obhajati pod obema podobama dati, deliti posvečene hostije in posvečeno vino; rel., um. votivna podoba ♪
  17.      podóben  -bna -o prid., podóbnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki se ujema med seboj po a) nekaterih (bistvenih) lastnostih: imava podobne čevlje; kupil sem si podobno obleko kot ti / stanujem v podobni hiši, kot je tvoja / ljudje s podobnimi nazori / kljub takim in podobnim dejstvom ti ne verjamem b) kaki lastnosti: obleki sta podobne barve; hiše s podobnimi strehami / videz imata zelo podoben 2. z dajalnikom ki se po nekaterih telesnih, duševnih lastnostih ujema s kom: sin je podoben očetu, hči pa materi; zelo sta si podobna; podobna sta si kakor jajce jajcu, krajcar krajcarju / v obraz je podobna materi / po značaju sta si podobna / ekspr. tako je shujšala, da ni več podobna sama sebi / družil se je z berači, vagabundi in (njim) podobnimi postopači // ki ima take lastnosti, da vzbujajo predstavo česa drugega: krempljem podobni prsti; soncu podobna zvezda / lahkotnost dela pesem podobnejšo romanci kot baladi ● ekspr. ti čevlji niso ničemur, nobeni reči, stvari podobni so slabi, neprimerni; ekspr. to ni ničemur, nobeni reči podobno izraža nejevoljo; ekspr. tako dejanje je čisto njemu podobno je zanj značilno, ga je bilo od njega pričakovati ◊ geom. podoben ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, pri kateri se ohranjajo koti in razmerja dolžin daljic; zool. človeku podobne opice opice, ki so po drži, po obsegu možganov človeku najbolj podobne, Pongidae podóbno prislov od podoben: podobno se ji godi kot njemu; časopisa sta o tem podobno pisala; podobno dobro se je poročila kot sestra / podobno kot drugi tudi mi nismo plačali kazni tako // v vezniški rabi, navadno v zvezi in podobno, pri naštevanju izraža obstajanje česa istovrstnega poleg že povedanega: čisti posodo, ploščice in podobno [ipd.] / po tem tipu je treba obravnavati vse podčrtane primere. Podobno še tiste, ki so v oklepajih podóbni -a -o sam.: nekaj usmiljenju podobnega se je zganilo v njem; vse to je zasluga vas in vam podobnih ∙ ekspr. mojster, da mu ni podobnega daleč naokoli zelo dober mojster ♪
  18.      podpírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, da kdo je, ostane v pokončnem položaju: bil je tako slab, da sta ga morala podpirati; podpirati omagujočega tovariša / blazina mu podpira hrbet / strop podpirata stebra // dajati, postavljati kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: z dlanmi podpirati brado; sedel je in si z obema rokama podpiral glavo 2. postavljati opore: podpirati drevje / v rudniku podpirajo nov rov 3. nav. ekspr. z dajanjem gmotne pomoči a) lajšati komu življenjske razmere: podpirati brezposelne, invalide / finančno podpirati b) omogočati komu določeno dejavnost: med študijem so ga starši le s težavo podpirali; nadarjenega pianista je izdatno podpiral / podpirati revijo, ustanovo; podpirati umetnosti // z dajanjem pomoči omogočati kaj sploh: podpiramo njegovo kandidaturo za predsednika / podpirati predlog, prošnjo / podpirati trditev z dokazi dokazovati, utemeljevati ● pog. komu podpirati lenobo z nepotrebno pomočjo omogočiti, da se komu ni treba (po)truditi, da mu ni treba delati; preg. žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena podpírati se star. opirati se: starec se je podpiral na palico podpiráje: podpiraje ga, je počasi stopal ob njem podpirajóč -a -e: sedel je molče, podpirajoč si glavo podpíran -a -o: podpirana društva in ustanove ♪
  19.      podpís  -a m (ȋ) 1. ime (in priimek) določene osebe, napisano navadno lastnoročno na čem: ponarediti podpis; knjiga z avtorjevim podpisom; nečitljiv, neveljaven podpis / potrditi s podpisom 2. glagolnik od podpisati: odkloniti podpis česa; agitacija proti podpisu sporazuma / na dokumentu, pogodbi manjka še podpis / zbirati podpise za protest / poslati, predložiti kaj v podpis ● žarg., šol. učitelj mu je dal podpis obvestilo staršem o njegovem prekršku, slabi oceni, ki ga morajo starši podpisati; ekspr. dati svoj podpis s podpisom izraziti soglasje s čim ♪
  20.      podplàt  -áta m (ȁ á) 1. spodnji del stopala: izdreti trn iz podplata; kljuvalo mu je v podplatih; mišice v podplatu / trda koža na podplatu / orangutan hodi po zunanjem robu podplatov; pog. ima ploske, ravne podplate stopala ∙ pog. igrajo tako poskočno, da ga srbijo podplati da si zelo želi plesati; ekspr. podplate si lahko obrusiš, pa boljšega ne najdeš zelo si lahko prizadevaš; ekspr. podplate pokazati zbežati; ekspr. gori mu pod podplati je v veliki stiski, nevarnosti; ekspr. od temena do podplatov ga je streslo zelo ga je streslo 2. spodnji del obuvala: prilepiti, prišiti podplat; gumijast, usnjen podplat; copati z mehkimi podplati; močen, visok podplat / pribiti peto na podplat / ostrgati podplate na predpražniku; ima narezane podplate z rebri, vzboklinami // spodnji sprednji del obuvala: raztrgati, zakrpati podplat; prožen podplat; luknja v podplatu ◊ les. podplat skobljiča spodnji del skobljiča; zool. podplat polža noga polža ♪
  21.      podrást  -i in -í ž (ȃ) rastlinje, grmovje, ki raste pod drugim grmovjem, drevjem: posekati podrast; gozd je redek, skoraj brez podrasti; gosta, nizka podrast / macesnov gozd z bujno podrastjo rušja in sleča ♪
  22.      podrástje  -a s (ȃ) redko podrast: v tem gozdu skoraj ni podrastja ♪
  23.      podredíti  -ím dov., podrédil (ȋ í) 1. narediti, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve: prav kmalu ga je podredil; sin se noče podrediti očetu; prostovoljno se mu je podredil; žena si ga je hitro podredila / tega človeka je težko podrediti / stranke so se podredile odločitvi komisije; pren., ekspr. pohlep si ga še ni popolnoma podredil // z dajalnikom narediti, da ima kdo nižji, odvisen položaj: polkovnika so podredili staremu generalu 2. navadno z dajalnikom narediti, da je kdo gospodarsko, politično odvisen: obrobne pokrajine je podredil središču; podredil si je velik del polotoka / vse okupirano ljudstvo je podredil svoji oblasti 3. navadno z dajalnikom narediti, da je kaj v odnosu do česa drugega a) manj pomembno: slikar je obliko podredil barvi / zasebne potrebe se morajo podrediti javnim b) odvisno: podrediti tujo besedo domači / podrediti vožnjo prometnim pravilom podrejèn -êna -o deležnik od podrediti: podrejen položaj; tam je žena podrejena možu; podrejena ljudstva so se uprla; to mesto je bilo podrejeno neposredno vladarju; vse je podrejeno enemu cilju ♦ lingv. podrejeni pomen // publ. nepomemben, nevažen: podrejena vloga nekaterih držav v svetovnem gospodarstvu; opravljati podrejena dela; sam.: neprijazno ravnati s podrejenimi ♪
  24.      podréjati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve: skušal ga je podrejati; noče se več samo podrejati; starše je spoštoval in se jim popolnoma podrejal / podrejal se je njegovim ukazom 2. navadno z dajalnikom delati, da je kdo gospodarsko, politično odvisen: zasedene pokrajine so podrejali matični deželi / vse je podrejal svoji oblasti 3. navadno z dajalnikom delati, da je kaj v odnosu do česa drugega a) manj pomembno: osebne koristi je podrejal skupnim b) odvisno: podrejati vožnjo prometnim pravilom ♪
  25.      podrémati  -ljem, in podrémati tudi podremáti -am dov. (ẹ́; ẹ́ á ẹ́) krajši čas dremati: podremati za mizo po kosilu; pomalicati in malo podremati ♪

   3.307 3.332 3.357 3.382 3.407 3.432 3.457 3.482 3.507 3.532  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA