Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAJ (201-225)


  1.      porájtati  -am nedov. (á) nižje pog. zanimati se, meniti se: zanj nihče ne porajta / za njegove besede ne porajtaj / po večini ga ljudje sploh niso porajtali upoštevali ♪
  2.      porájtelj  -tlja m (á) nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz: prožen porajtelj ♪
  3.      potrájati  -am nedov. in dov. (ȃ) nav. ekspr. trajati: da bi lepo vreme le še potrajalo / ali bodo drva potrajala do pomladi zadostovala ♪
  4.      prájêzik  -íka m (ȃ-é ȃ-í) lingv. teoretično vzpostavljeni jezik, iz katerega se je razvila določena skupina sorodnih jezikov: indoevropski prajezik ♪
  5.      prèdpredvčérajšnjim  prisl. (ȅ-ẹ́) tretjega dne pred današnjim dnevom: predpredvčerajšnjim je divjala huda nevihta ♪
  6.      predsrájčnik  -a m (ȃ) nekdaj modni dodatek k boljši moški obleki za na prsi: bil je v fraku in svežem predsrajčniku; bel naškrobljen predsrajčnik ♪
  7.      predvčérajšnji  -a -e prid. (ẹ́) nanašajoč se na drugi dan pred današnjim dnevom: predvčerajšnji dogodki / predvčerajšnjega časopisa nismo dobili ♪
  8.      predvčérajšnjim  prisl. (ẹ́) drugega dne pred današnjim dnevom: tvoje pismo je prišlo predvčerajšnjim; do predvčerajšnjim je obiskalo razstavo nad deset tisoč ljudi ♪
  9.      pregrája  -e ž (ȃ) 1. naprava za ločevanje a) prostora: delovni prostor s pregrajo; lesena pregraja; pregraja iz omar / prostor ima več pregraj je večkrat pregrajen b) koga, česa v prostoru: postaviti pregraje med živali / s pregrajo ločiti posamezne vrste blaga / kopne državne meje se naslanjajo na gorsko pregrajo // redko ločen, ograjen prostor; pregrada: odpeljati konja v pregrajo 2. naprava, ki onemogoča, ovira prehod: napraviti okope in pregraje / svatje so se ustavili pred pregrajo // naprava, nameščena prečno na tok vode: betonska pregraja v hudourniku 3. ekspr. kar onemogoča, ovira sodelovanje: premagati blokovske pregraje; družbene, formalne, rasne pregraje / ni maral delati pregraj med seboj in očetom ♪
  10.      pregrajeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s kako napravo ločevati a) prostor: dolge predsobe navadno pregrajujejo b) koga, kaj v prostoru: pregrajevati živali v hlevu, da se ne bi grizle 2. nameščati napravo, ki onemogoča, ovira prehod: pregrajevati ceste ♪
  11.      prekrájati  -am nedov. (á) star. spreminjati, predrugačevati: avtor članka samovoljno prekraja nekatera dejstva ♪
  12.      prerájanje  -a s (á) glagolnik od prerajati: duhovno prerajanje; neprestano prerajanje te dejavnosti ♪
  13.      prerájati  -am nedov. (á) delati, povzročati, da postaja kaj bistveno boljše, bolj sposobno za življenje: te ideje prerajajo društvo; pomlad preraja zemljo; dežela se preraja prerajajóč -a -e: vse prerajajoča ljubezen; ni se mogel nagledati prerajajoče se narave ♪
  14.      pretrájati  -am dov. (ȃ) knjiž., redko preživeti: njegovo delo bo pretrajalo naš čas / ljubezen pretraja tudi preizkušnjo ♪
  15.      prigrájati  -am dov. (ā) nar. gorenjsko prignusiti, pristuditi: prigrajal mu ga je, da ga ni želel več videti; tudi ta jed se mu je prigrajala ♪
  16.      prikrájanje  -a s (á) prikrojevanje: o njegovem delu je govoril brez idealiziranja in prikrajanja ♪
  17.      prikrájati  -am nedov. (á) prikrojevati: zgodbe je spreminjal in prikrajal; jezik je preveč prikrajal po dolenjski govorici; prikrajati dogodke po svoje / prikrajati teorijo svojim potrebam prilagajati ♪
  18.      prikrájek  -jka m (ȃ) knjiž., redko kot: rada je sedela v prikrajku in opazovala ljudi v sobi ♪
  19.      prikrájen  -jna -o prid. (ȃ) star. obroben, obkrajen: prikrajna deska / prikrajni mož v vrsti ♪
  20.      prikrájšanje  -a s (ȃ) glagolnik od prikrajšati: prikrajšanje za dediščino / prikrajšanje pri kupni pogodbi ♪
  21.      prikrájšanost  -i ž (ȃ) stanje prikrajšanega človeka: prikrajšanost otrok za brezskrbno mladost / občutek prikrajšanosti ♪
  22.      prikrájšati  -am dov. (ȃ) 1. narediti, da kdo česa kljub upravičenosti ne dobi: prikrajšali so ga za dediščino, za dogovorjeno plačo / prikrajšati otroka za ljubezen; življenje ga je prikrajšalo za srečo / pri kupni pogodbi ga ni prikrajšal oškodoval; prikrajšal ga je pri zaslužku 2. z odstranitvijo dela skrajšati: prikrajšati drevescu veje in korenine pri sajenju / redko prikrajšati dobo čakanja skrajšati ● evfem. prikrajšali so ga za glavo obglavili so ga; ubili so ga; ekspr. prikrajšati komu jezik zmanjšati njegovo odrezavost, pikrost prikrájšan -a -o: v mladosti je bil za marsikaj prikrajšan; čutil se je prikrajšanega; čustveno prikrajšani otroci ∙ publ. bili so prikrajšani za dve učni moči niso ju dobili ♪
  23.      prikrajševánje  -a s (ȃ) glagolnik od prikrajševati: prikrajševanje koga za svobodo; prikrajševanje in zapostavljanje ♪
  24.      prikrajševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kdo česa kljub upravičenosti ne dobi: prikrajševati delavce za plačo / s slabim repertoarjem prikrajševati občinstvo za umetniški užitek 2. redko skrajševati: prikrajševati vršičke ♪
  25.      prirájžati  -am dov. (ȃ) star. pripotovati: prirajžati od daleč / no, pa sem prirajžal prišel ♪

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA