Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAJ (107-131)


  1.      krajepísje  -a s (ȋ) opisovanje krajev: domoznanstvo in krajepisje ♪
  2.      krájevec  -vca m (á) nav. mn. 1. spodnji, navzven upognjeni del klobuka: nezaupno je gledal izpod krajevcev; črn klobuk z ozkimi krajevci; široki, veliki krajevci 2. star., navadno s prilastkom koničasti podaljšek pri oblačilu: krajevci suknjiča ♪
  3.      krajéven  tudi krájeven -vna -o prid. (ẹ̄; á) nanašajoč se na kraj: seznaniti se s krajevnimi navadami; poznati krajevne potrebe; krajevne razmere / urediti krajevni promet; krajevni vlak, vodovod / krajevne padavine / krajevni praznik praznik, povezan s kakim pomembnim dogodkom iz zgodovine, zlasti iz narodnoosvobodilne vojne / krajevni ljudski odbor [KLO] prva leta po 1945 organ državne oblasti v kraju; krajevni urad upravni organ občinske skupščine zunaj njenega sedeža; krajevna skupnost samoupravna skupnost, v kateri so združeni delovni ljudje in občani naselja, dela naselja ali več povezanih naselij / krajevno ime / majhna, velika krajevna oddaljenost ◊ astr. krajevni čas po krajevnem poldnevniku merjeno trajanje; lingv. krajevni odvisnik odvisni stavek, ki izraža kraj dejanja nadrednega stavka; krajevni prislov; ptt krajevno telefonsko omrežje omrežje, ki povezuje s centralo telefonske priključke v določenem kraju ♪
  4.      krajévnost  tudi krájevnost -i ž (ẹ̄; á) 1. krajevna opredeljenost ali vezanost: označevanje krajevnosti 2. knjiž. lastnost, značilnost krajevnega: v romanu je posebno zanimivo podajanje krajevnosti ♪
  5.      krájina  -e ž (ā) knjiž. mejno ozemlje kake države, dežele: naseljevanje krajine / Vojna krajina ♪
  6.      krajína  tudi krájina -e ž (í; ā) 1. knjiž. manjše ali večje ozemlje glede na oblikovanost, obraslost, urejenost; pokrajina: slikati krajino; krajina ob Otočcu; kultiviranje, varovanje krajine // pokrajina, ozemlje: megla je ležala nad krajino / rojstna krajina rojstni kraj 2. um. slika, na kateri je upodobljena pokrajina: na stenah visi nekaj krajin in portretov; razstava krajin ♪
  7.      krajínar  -ja m (ȋ) um. slikar, ki upodablja pokrajino: znameniti krajinarji ♦ arhit. arhitekt krajinar strokovnjak za oblikovanje narave ♪
  8.      krajínarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na krajinarje: krajinarska poetičnost / krajinarski motiv krajinski ♪
  9.      krajínarstvo  -a s (ȋ) um. slikarstvo, ki upodablja pokrajino: gojiti krajinarstvo; lirično krajinarstvo / profesor za krajinarstvo // publ. opisovanje pokrajine: za tega pisatelja je zelo značilno krajinarstvo ♪
  10.      krajínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na krajíno: spoznati krajinske vrednote okolja / krajinski motiv / krajinska slika ♪
  11.      krajíšče  -a s (í) geom. krajna, končna točka črte: označiti krajišče; krajišče daljice / povezati krajišča trikotnika // teh. krajni, končni del predmeta: krajišče vzvoda ♪
  12.      krajíšnik  -a m (ȋ) knjiž. prebivalec mejnega ozemlja kake države, dežele: izseljevanje krajišnikov / krajišniki Furlanije // zgod. vojak Vojne krajine: četa krajišnikov ♪
  13.      krájnik  -a m (ȃ) 1. deska z eno ravno in drugo izbočeno ploskvijo: pribiti krajnik; zavarovati stene s krajniki; hrastovi krajniki; plot iz krajnikov; žamanje in krajniki 2. redko, navadno s prilastkom konec, rob: povezal je krajnika palice / samo krajnik sonca je gledal izpod oblakov // nav. mn., knjiž., navadno s prilastkom koničasti podaljšek pri oblačilu: krajniki plašča 3. knjiž. kdor je krajni, zadnji v vrsti: krajnika sta stopila naprej // redko končnica: pri vstajanju se je moral z roko opreti na krajnik 4. nav. mn., redko spodnji, navzven upognjeni del klobuka; krajevec, krajec: široki krajniki ◊ zool. zadnji (zob) sekalec ♪
  14.      krájnost  -i ž (ȃ) star. skrajnost: odločil se je za krajnost / krajnost trditve / prehaja iz krajnosti v krajnost ♪
  15.      krájšanje  -a s (ȃ) glagolnik od krajšati: krajšanje obleke / prijetno krajšanje zimskih večerov ♪
  16.      krájšati  -am nedov. (ȃ) 1. delati kaj (bolj) kratko, skrajševati: krajšati krilo, obleko; vrsta se je vedno bolj krajšala / krajšati besede; tekst je tu in tam krajšal / dan se krajša 2. z dajalnikom povzročati, da kaj po občutku hitreje, prijetneje mine: z govorjenjem mu je krajšala pot; bral je in si tako krajšal zimske večere ● s petjem si krajša čas se zabava, odganja občutek praznote ◊ mat. krajšati ulomek deliti števec in imenovalec z istim številom ♪
  17.      krajšáva  -e ž (ȃ) kar je okrajšano: krajšave dela so preostre / tekst povzemamo z nekaterimi krajšavami / uporabljati krajšave okrajšave / krajšava odstavka krajšanje ♪
  18.      krájši  -a -e prid. (ȃ) 1. primernik od kratek: v roki je držal krajši konec vrvi; sedaj je imel krajše lase; krajša pot; ta razdalja je še krajša / desno nogo ima krajšo od leve 2. ki traja manjše, nedoločeno časovno obdobje: hoditi na krajše izlete; odgovoril je po krajšem premisleku 3. ki je po obsegu precej omejen, zgoščen: napisal je krajši sestavek ● ekspr. tu je on potegnil krajši konec stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge; prim. kratek ♪
  19.      krájšnica  -e ž (ȃ) redko bližnjica: šel bom kar po krajšnici ♪
  20.      kratkosrájčnik  -a m (ȃ) ekspr. kdor nosi kratko srajco, navadno otrok: kratkosrajčnika sta se igrala v kuhinji / to pravljico pozna vsak kratkosrajčnik otrok, deček ♪
  21.      kratkotrájen  -jna -o prid., kratkotrájnejši (ā) ki traja malo časa: kratkotrajna ploha ga je čisto premočila; kratkotrajna sreča; kriza je bila le kratkotrajna ♪
  22.      kratkotrájnost  -i ž (ā) lastnost, značilnost kratkotrajnega: kratkotrajnost sreče, življenja ♪
  23.      kupleráj  -a m (ȃ) vulg. javna hiša: hoditi v kupleraj ♪
  24.      mèdkrajéven  -vna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki je, poteka med kraji: krajevni in medkrajevni promet / medkrajevni telefonski pogovori; medkrajevna telefonska centrala, zveza // ki povezuje več krajev: medkrajevni avtobusi ♦ ptt bližinski medkrajevni telefonski promet promet med kraji na ožjem področju; medkrajevno telefonsko in telegrafsko omrežje omrežje, v katerem se vzpostavljajo telefonske in telegrafske zveze med posameznimi kraji mèdkrajévno prisl.: klicati koga medkrajevno; sam.: pog. ta telefonistka dela na medkrajevni v medkrajevni telefonski centrali ♪
  25.      nadrájsati  -am dov. (ȃ) pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: spet bodo nadrajsali ♪

   1 7 32 57 82 107 132 157 182 207  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA