Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAC (451-475)


  1.      spovráčanje  -a s (ā) glagolnik od spovračati: spovračanje hrane / spovračanje bolezni ♪
  2.      spovráčati  -am nedov. (ā ȃ) star. izmetavati iz želodca; bruhati: glava ga boli in spovrača spovráčati se povračati se: bolezen se spovrača / vedno znova se mu spovrača misel na dom / rad se spovrača domov se vrača spovračajóč -a -e: spovračajoča se pomlad ♪
  3.      spreobráčanje  tudi izpreobráčanje -a s (ā) glagolnik od spreobračati: spreobračanje pijancev / spreobračanje nevernikov ♪
  4.      spreobráčati  -am tudi izpreobráčati -am nedov. (ā ȃ) 1. povzročati, da kdo spremeni svoje ravnanje, življenje in postane boljši: želel je spreobračati mladino; potepuhe in delomrzneže je težko spreobračati / spreobračati ljudi v svoje somišljenike 2. rel. povzročati, da kdo sprejme drugo veroizpoved, zlasti katoliško: spreobračati nevernike, protestante 3. star. spreminjati: vedno hoče kaj spreobračati / poskušali so spreobračati nežlahtne kovine v zlato ● star. ne spreobračaj besed ne obračaj besed ♪
  5.      spreobračeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor spreobrača: spreobračevalec delomrznežev / spreobračevalci poganov ♪
  6.      sprevráčanje  tudi izprevráčanje -a s (ā) glagolnik od sprevračati: sprevračanje kriterijev / sprevračanje dejstev / sprevračanje resnega junaka v smešnega ♪
  7.      sprevráčati  -am tudi izprevráčati -am nedov. (ā ȃ) 1. spreminjati, zlasti na slabše: sprevračati kriterije ocenjevanja; sprevračati naravni red; razpoloženje se sprevrača 2. prikazovati kaj drugače, neresnično: nasprotniki so sprevračali njegove namene; sprevračati pomen besed sprevráčati se tudi izprevráčati se v zvezi z v spreminjati se, zlasti v kaj slabšega: jeza se sprevrača v sovraštvo / z leti se je vse bolj sprevračal v odljudneža ∙ knjiž. pomlad se sprevrača v poletje prehaja ♪
  8.      sráčiti se  -im se nedov. (á ȃ) nar. 1. postavljati se, bahati se: revše se nekaj srači; ženske so se sračile 2. dreti se: šoja se srači v bukovju / otrok se že ves dan srači ♪
  9.      sráčji  -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na srake: sračji mladiči; stanovanje ima kakor sračje gnezdo nepospravljeno, razmetano / ekspr. govoriti s sračjim glasom ● ekspr. na glavi ima sračje gnezdo ima neurejene, razmršene lase; ekspr. njegova razprava je pravo sračje gnezdo v njej je veliko logično nepovezanih, prevzetih misli, trditev; nar. primorsko sračja noga morska taca ♪
  10.      sráčka  -e ž (ȃ) ekspr. 1. driska: imeti sračko 2. siten, neodločen človek: ne bodi taka sračka ♪
  11.      sráčkati  -am nedov. (ȃ) pog., ekspr., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: lahko bi ga že nehali sračkati ♪
  12.      svedráč  -a m (á) zastar. odčepnik ♪
  13.      sviráč  -a m (á) zastar. godec, muzikant: svirači so igrali poskočne polke ♪
  14.      tehnokracíja  -e ž (ȋ) nav. slabš. 1. družbeni sloj, ki v politiki, gospodarstvu poudarja odločilno vlogo tehnike, proizvodnje: kritizirati tehnokracijo; mišljenje, težnje tehnokracije; birokracija in tehnokracija 2. uveljavljanje odločilne vloge tehnike, proizvodnje v politiki, gospodarstvu: nevarnost tehnokracije; težnje po tehnokraciji ♪
  15.      teokracíja  -e ž (ȋ) vladavina, v kateri velja bog za neposrednega nosilca oblasti: vzpostaviti teokracijo; staroegiptovska teokracija ♪
  16.      terácen  -cna -o prid. (ȃ) ki je iz teraca: teracni tlak; teracne plošče ♪
  17.      teracêr  -ja m (ȇ) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem teraca, teracnih plošč: zaposliti dva teracerja ♪
  18.      teracêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na teracerje ali teracerstvo: teracerska dela ♪
  19.      teracêrstvo  -a s (ȇ) grad. obrt za izdelovanje teraca, teracnih plošč ♪
  20.      teráco  -a m (ȃ) grad. zmes cementa, vode in barvnega drobljenca: mešati, pripravljati teraco; plošče iz teraca // talna, zidna obloga iz te zmesi: delati teraco; črno-bel teraco; neskl. pril.: teraco plošče teracne plošče ♪
  21.      titrácija  -e ž (á) biol., kem. postopek za določanje koncentracije raztopine z merjenjem prostornine dodanega reagenta: pri titraciji se uporabljajo steklene graduirane cevi / titracija mleka ♪
  22.      toplozráčen  -čna -o prid. (á ā) teh. nanašajoč se na topel zrak: toplozračno ogrevanje / toplozračna centralna kurjava centralna kurjava, pri kateri se prostori ogrevajo z dovajanjem toplega zraka ♪
  23.      trackáti  -ám nedov. (á ȃ) nar. zapravljati, razsipavati: na debelo tracka denar, z denarjem / s pisanjem si kvari zdravje in tracka elektriko po nepotrebnem porablja ♪
  24.      tráč  -a m (ȃ) nižje pog. čenča: pripovedovati trače; uporabiti za dokaz navaden trač ♪
  25.      tráčen  -čna -o prid. (ȃ) teh. nanašajoč se na trak: tračni meter / tračno jeklo, železo / tračni prenos / tračni brusilnik brusilnik z brezkončnim brusilnim trakom, navadno gumijastim; tračni transporter transporter z brezkončnim trakom ♦ agr. tračni obračalnik obračalnik z vilami na brezkončnem traku; avt. tračna zavora zavora, ki jo sestavljata zavorni boben ali zavorni kolut in zavorni trak; elektr. tračna enota enota (elektronskega) računalnika z magnetnim trakom; les. tračna žaga strojna žaga v obliki brezkončnega traku ♪

   326 351 376 401 426 451 476 501 526 551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA