Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (9.890-9.914)



  1.      sámoupravljálen  -lna -o prid. (-) knjiž. samoupraven, samoupravljavski: uveljavljanje samoupravljalnih funkcij / samoupravljalni sistem / samoupravljalna družba
  2.      sámoupvljanje  -a s (-á) samostojno neposredno ali posredno odločanje članov delovne ali kake druge skupnosti pri upravljanju skupnih zadev: uresničevati samoupravljanje; pravica samoupravljanja, do samoupravljanja / socializem temelji na samoupravljanju; socialistično samoupravljanje; samoupravljanje v organizaciji združenega dela, v krajevni skupnosti / delavsko samoupravljanje odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju gospodarske delovne organizacije; družbeno samoupravljanje odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju delovne organizacije; organ samoupravljanja samoupravni organ / samoupravljanje učencev ♦ jur. družbeni pravobranilec samoupravljanja organ družbene skupnosti, ki skrbi za uresničevanje družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine; šol. samoupravljanje s temelji marksizma učni predmet, pri katerem se poučujejo osnove samoupravljanja in marksizma
  3.      sámoupvljati  -am nedov. (-á) kot član delovne ali kake druge skupnosti samostojno neposredno ali posredno odločati pri upravljanju skupnih zadev: uspešno samoupravljati sámoupravljajóč -a -e: samoupravljajoča se družba
  4.      sámoupravljávec  -vca m (-) kdor kot član delovne ali kake druge skupnosti samostojno neposredno ali posredno odloča pri upravljanju skupnih zadev: dolžnosti in pravice samoupravljavcev / zbor samoupravljavcev
  5.      sámoupravljávski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na samoupravljavce ali samoupravljanje: samoupravljavske dolžnosti, funkcije; samoupravljavske pravice / samoupravljavska aktivnost delavcev
  6.      sámoupvnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost samoupravnega: samoupravnost občine / samoupravnost kolektiva, gospodarske organizacije / bistvo krajevnih skupnosti je v njihovi samoupravnosti / gospodarska samoupravnost
  7.      sámozapilen  -lna -o prid. (-) narejen tako, da se lahko zapre sam: samozapiralna loputa
  8.      samuj  -a m () v japonskem okolju, do 1868 pripadnik privilegiranega vojaškega plemstva: zaradi izgubljene vojne je samuraj naredil harakiri; samuraji so spoštovali pravila vojaške časti
  9.      sanforizírati  -am nedov. in dov. () tekst. obdelovati tkanino, da se pri uporabi ne skrči ali raztegne več kot za en odstotek
  10.      saníranje  -a s () glagolnik od sanirati: saniranje starih zgradb / saniranje podjetja
  11.      sanírati  -am dov. in nedov. () 1. narediti, da kaj (znova) dobi zahtevane, zaželene lastnosti; popraviti, izboljšati: sanirati ceste, mostove; grad bodo v celoti sanirali / sanirati jezero ∙ sanirati gledališke razmere izboljšati, urediti 2. jur. z organizacijskimi, finančnimi, pravnimi ukrepi izboljšati neugodno finančno stanje delovne organizacije, skupnosti: sanirati podjetje / sanirati gospodarski položaj
  12.      sankcioníranje  -a s () glagolnik od sankcionirati: sankcioniranje zakonov / sankcioniranje sklepov izvršilnih organov
  13.      sankcionírati  -am dov. in nedov. () 1. jur. določiti pravne posledice za določeno protipravno ravnanje: sankcionirati kršitve pogodbene obveznosti 2. knjiž. potrditi, odobriti: osnutek sankcionira obstoječe stanje
  14.      sàpra  medm. () pog. izraža podkrepitev trditve: sapra, nas je zeblo
  15.      saprabólski  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. zelo velik: ta pa ima saprabolski dar govora saprabólsko prisl. zelo, močno: tu nekaj saprabolsko smrdi
  16.      saprabòlt  in saprabólt medm. (; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: ne boj se, saprabolt, vsi ti bomo pomagali; to je pa smola, saprabolt
  17.      sapralòt  in sapralót medm. (; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: sapralot, sem truden; to je pa že od sile, sapralot
  18.      sapraménski  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. 1. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: ta sapramenski pijanec ne da miru; spet so pili to sapramensko žganje 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: imam sapramensko srečo sapraménsko prisl.: sapramensko se ji mudi
  19.      sapramènt  medm. () pog. izraža podkrepitev trditve: saprament, smo tekli; čisto premočen sem, saprament
  20.      sapramìš  medm. () šalj. izraža podkrepitev trditve: sapramiš, to je nerodna stvar; ali se mi je prilegel ta požirek, sapramiš
  21.      sarabánda  -e ž () počasen španski ples v tridobnem taktu: dostojanstveno so odplesali sarabando ♦ muz. stavek baročne suite, navadno predzadnji
  22.      sarafán  -a m () v ruskem okolju žensko vrhnje oblačilo brez rokavov: nosila je starinski sarafan; kmetice v sarafanih / ruski sarafan
  23.      saj  -a m () seraj
  24.      rajevski  -a -o prid. () nanašajoč se na Sarajevo: sarajevske ulice ♦ zgod. sarajevski atentat atentat na avstrijskega prestolonaslednika 28. junija 1914 v Sarajevu, zaradi katerega je Avstrija napovedala Srbiji vojno
  25.      sanča  -e ž () nav. mn., zool. žuželke z dolgimi zadnjimi nogami, ki se občasno v velikih rojih selijo in uničujejo zelenje, Acrididae: saranče so uničile ves pridelek / saranča selka

   9.765 9.790 9.815 9.840 9.865 9.890 9.915 9.940 9.965 9.990  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA