Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (951-975)



  1.      zgon  -óna in -a mọ́; á) nar. vzhodno razor: metati plevel v razgon; hoditi po razgonu
  2.      razgòn  -ôna m ( ó) glagolnik od razgnati: razgon demonstrantov
  3.      razgonétiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. razrešiti, doumeti: razgonetiti bistvo problema; razgonetiti uganko / šele zdravnik je razgonetil njegovo smrt ugotovil vzroke smrti
  4.      razgórčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. ogorčiti: krivica ga je razgorčila razgórčen -a -o: razgorčen človek
  5.      razgoréti se  -ím se dov., razgôrel se (ẹ́ í) 1. začeti močneje goreti: suha drva so se hitro razgorela; grmada, kres se razgori; preveč, zelo se razgoreti / ko se je ogenj razgorel, je postalo toplo / ekspr. iskra se je razgorela v močen plamen; brezoseb. pusti, saj se bo samo razgorelo; pren., ekspr. plamen upora se je razgorel // začeti dajati močno svetlobo: sveča se bo kmalu razgorela // knjiž. začeti močneje žareti: na nebu se je razgorela večerna zarja 2. ekspr. pojaviti se v veliki meri: med njima se je razgorela stara ljubezen; v njem so se razgorele strasti / v njihovih srcih se je razgorelo novo upanje ● knjiž., ekspr. od napetosti se ji je razgorel obraz zelo je zardela; knjiž., ekspr. po vrtovih so se spet razgorele vrtnice razcveteli so se njihovi rdeči cveti razgôrel tudi razgorèl in razgorél -éla -o: razgorel ogenj
  6.      razgorévati se  -am se nedov. (ẹ́) 1. začenjati močneje goreti: polena se razgorevajo; hitro se razgorevati / opazoval je, kako se ogenj razgoreva // začenjati dajati močno svetlobo: petrolejka se je razgorevala in kmalu smo dobro videli // knjiž. začenjati močneje žareti: na nebu se že razgorevajo zvezde / njene oči so se razgorevale od pričakovanja 2. ekspr. pojavljati se v veliki meri: strasti se razgorevajo / boji za svobodo so se vedno bolj razgorevali razgorevajóč se -a -e: počasi se razgorevajoč ogenj
  7.      razgovárjanje  -a s () glagolnik od razgovarjati se: razgovarjanje o mednarodnih vprašanjih / živahno razgovarjanje
  8.      razgovárjati se  -am se nedov. () uradno izmenjavati mnenja, stališča: delegaciji sta se razgovarjali o vprašanjih, ki zanimajo obe državi ∙ publ. predsednika sta se razgovarjala za zaprtimi vrati imela sta pogovore, z vsebino katerih javnost ni bila seznanjena // raba peša izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem; pogovarjati se: sošolci se veselo razgovarjajo; starši se razgovarjajo o otrokovi prihodnosti razgovárjati zastar. odvračati, odsvetovati: razgovarjali so jo od poroke z njim razgovarjáje se: hitro sta prišla domov, razgovarjaje se o svojih doživetjih razgovarjajóč se -a -e: sprehajala sta se, prijateljsko se razgovarjajoč; veselo razgovarjajoči se otroci
  9.      razgóvor  -a m (ọ̑) 1. nav. mn. uradna izmenjava mnenj, stališč: razgovori med predsednikoma so bili uspešni; razgovori potekajo v prijateljskem ozračju; poslovni, uradni razgovori; razgovori o razorožitvi in zmanjšanju napetosti / imeti razgovore 2. raba peša izmenjava mnenj, misli; pogovor: razgovor se pretrga, se začne; obrniti, usmeriti razgovor na druge stvari; poseči v razgovor; glasen, sproščen, zaupen razgovor; prijateljski razgovor; razgovor o sodobni umetnosti; predmet razgovora / telefonski razgovor / v živahnem razgovoru sta hitro prišla na vrh ● razgovor je potekal med štirimi očmi brez prič, zaupno; publ. razgovori na najvišji ravni med najvišjimi uradnimi predstavniki države; publ. razgovor za okroglo mizo odkrit, sproščen pogovor o določenem vprašanju, problemuped. hevristični razgovor metoda razgovora, ki navaja učence k samostojnemu pridobivanju novih spoznanj; katehetski razgovor v obliki vnaprej določenih vprašanj in odgovorov; metoda razgovora pri kateri učenci pridobivajo nova spoznanja v pogovoru z učiteljem
  10.      razgóvoren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razgovor: zanimiva razgovorna tema ∙ razgovorni jezik pogovorni jezikped. razgovorna metoda metoda, pri kateri učenci pridobivajo nova spoznanja v pogovoru z učiteljem
  11.      razgovóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. zgovoren: razgovoren človek; je zelo prijetna in razgovorna
  12.      razgovoríti se  -ím se dov., razgovóril se; nam. razgovôrit se in razgovorít se ( í) začeti dosti in sproščeno govoriti: sopotnika sta se razgovorila; razgovorili so se o zemlji in letini; preveč, na široko se razgovoriti / kar brez strahu se razgovorite povejte, kar želite // knjiž. pogovoriti se: veliko stvari je, o katerih bi se rad razgovoril s teboj razgovoríti knjiž. povzročiti, da kdo začne dosti in sproščeno govoriti: dobro vino je družbo razgovorilo
  13.      razgrabíti  in razgbiti -im, in razgbiti -im dov. ( á ; á ) 1. z grabljenjem a) spraviti narazen: razgrabiti pesek, žaganje b) odstraniti, izravnati: spomladi so razgrabili krtine 2. ekspr. s hlastnim, hitrim jemanjem narediti, da kje česa ni več: ponujeno pecivo so otroci takoj razgrabili // pokupiti: kupci so blago v kratkem času razgrabili; jutranjo izdajo časopisa hitro razgrabijo 3. ekspr. pohlepno si prisvojiti dobrine: ko je umrl, so razgrabili njegovo premoženje razgbljen -a -o: razgrabljene krtine; plošča je bila kmalu razgrabljena
  14.      razgbljati  -am nedov. (á) 1. z grabljenjem a) spravljati narazen: razgrabljati prst b) odstranjevati, izravnavati: razgrabljati krtine 2. ekspr. pohlepno si prisvajati dobrine: tujci so razgrabljali naše bogastvo
  15.      razgradítev  -tve ž () glagolnik od razgraditi: razgraditev beljakovin
  16.      razgradíti  -ím dov., razgdil ( í) narediti, povzročiti, da snov preide v svoje sestavine; razkrojiti: želodčni sokovi razgradijo hrano; organske snovi se razgradijo / s kuhanjem razgradimo vitamine uničimo // kem. narediti, povzročiti, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: encimi razgradijo beljakovine; razgraditi vodo na vodik in kisik; s kislinami razgraditi; biološko razgraditi ◊ biol. razstaviti organske snovi v celici razgrajèn -êna -o: razgrajena snov
  17.      razgradljív  -a -o prid. ( í) razkrojljiv: razgradljiva snov; biološko razgradljivi pralni praški
  18.      razgdnja  -e ž (ā) glagolnik od razgraditi: razgradnja organskih snovi / razgradnja beljakovin, maščob
  19.      razgrajáč  -a m (á) ekspr. kdor (rad) razgraja: umiriti razgrajača; razgrajači in pretepači
  20.      razgjanje  -a s (á) glagolnik od razgrajati1: razgrajanje ga moti; otroško razgrajanje; razgrajanje v gostilni
  21.      razgrajáški  -a -o prid. (á) ki (rad) razgraja: razgrajaški fantje / razgrajaško vedenje
  22.      razgjati 1 -am nedov. (á) 1. povzročati hrup, nemir zlasti z vedenjem: otroci radi razgrajajo; v sosednjem stanovanju že vse popoldne razgrajajo; razgrajajo, kot bi bili nori 2. v dejanju kazati notranjo napetost, jezo: na sestanku si tiho, doma pa razgrajaš / šla je pogledat, zakaj pes tako razgraja lajastar. ponoči je razgrajal vihar divjal razgrajajóč -a -e: razgrajajoči šolarji so se umirili
  23.      razgjati 2 -am nedov. (á) kem. razgrajevati: razgrajati škrob v enostavne sladkorje
  24.      razgrajevánje  -a s () glagolnik od razgrajevati: razgrajevanje mrtvih organizmov / razgrajevanje velikih molekul / razgrajevanje beljakovin
  25.      razgrajeváti  -újem nedov.) delati, povzročati, da snov preide v svoje sestavine; razkrajati: razgrajevati odpadne snovi; hrana se v želodcu razgrajuje / toplota razgrajuje vitamine uničuje // kem. delati, povzročati, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: razgrajevati celulozo; razgrajevati velike molekule v manjše ◊ biol. razstavljati organske snovi v celici

   826 851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA