Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (9.440-9.464)



  1.      pripvljanje  -a s (á) glagolnik od pripravljati: pripravljanje mize / pripravljanje učenca za izpit / pripravljanje gramoza; pripravljanje jedi / pripravljanje proslave
  2.      pripvljati  -am nedov., stil. pripravljájte; stil. pripravljála (á) 1. s širokim pomenskim obsegom delati, da kaj ima vse potrebno, je v primernem stanju za kak namen: pripravljati letalo za let; pripravljati stanovanje za vselitev / pripravljati tekmovalce na tekmo; pripravljati se na izpit, za izpit; le kaj se toliko časa pripravlja za v gledališče / pripravlja se, da odpre lastno delavnico // delati, da prihaja kaj na določeno mesto za kak namen: med klepetanjem so pripravljali zvezke in svinčnike; mati mu je pripravljala obleko na stol 2. s širokim pomenskim obsegom z določenim namenom delati, da kaj nastaja: pripravljati drva, steljo; slikar si je sam pripravljal barve / pripravljati kosilo / pripravljati načrt, reportažo; svoj zagovor je skrbno pripravljal 3. delati vse potrebno za nastop, uresničitev česa: zaporniki so pripravljali beg; obisk so skrbno pripravljali // z dejavnostjo zavestno delati, da se kaj uresničuje: pripravljati demonstracije; v gledališču pripravljajo novo predstavo; pripravljati ustanovitev novega društva / zmeraj so jim pripravljali prijetne družabne večere 4. delati, da pride kdo v primerno duševno stanje pred nastopom česa: pripravljati koga na žalostno novico; dolgo ga je pripravljal, da ga ne bi odločitev preveč prizadela 5. delati, da prihaja kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: otrok jo pripravlja v smeh, v dobro voljo; kar naprej nas pripravljajo v strah 6. ekspr., v zvezi z ob delati, povzročati, da kdo česa nima več: pripravljati koga ob dobro ime; pripravljati koga ob pamet pripvljati se 1. kazati znake za kako dejanje: petelin se je pripravljal, da bi zapel; ura se pripravlja, da bo bila / nar. krava se pripravlja kaže znake, da bo rodila, povrgla // izraža pojavljanje okoliščin za nastop česa: nevihta se pripravlja; brezoseb. zunaj se je pripravljalo k dežju 2. z glagolskim samostalnikom, navadno v zvezi s k izraža duševno usmerjenost osebka k uresničitvi kakega dejanja: že dlje časa se pripravlja k pisanju, učenju / pripravlja se, da bi začel pospravljati ● ekspr. pripravlja se kot bolni iz postelje zelo se obotavlja pripravljajóč -a -e: pripravljajoč večerjo, je govorila s sosedo; podpirati pripravljajoči se sporazum pripvljan -a -o: dolgo pripravljana televizijska oddaja
  3.      pripravljávec  -vca m () kdor kaj pripravlja: pripravljavec malte; pripravljavec razstave / ta umetnik je že pripravljavec nove smeri // kdor se poklicno ukvarja s pripravljanjem česa: pripravljavec barv, kož; razpisati delovno mesto pripravljavca
  4.      pripvljenost  -i ž () stanje pripravljenega: poskrbeti za pripravljenost letala za polet; povečati duševno, telesno pripravljenost športnika / pohvaliti dobro pripravljenost zborovanja / zaradi nevarnosti poplav je prebivalstvo v pripravljenosti; vojska je v strogi pripravljenosti / izrazili, pokazali so pripravljenost, da nam pomagajo ◊ voj. biti v stanju pripravljenosti v stanju, kot je določeno ob pričakovanju napada
  5.      pripvnica  -e ž () 1. ženska oblika od pripravnik: v službo je bila sprejeta kot pripravnica / zdravnica pripravnica 2. šola, ki pripravlja za drugo, višjo šolo: gimnazija je bila predvsem pripravnica za univerzo // šol., nekdaj razred, tečaj za učence z nezadostno izobrazbo, namenjen pripravi za vstop na učiteljišče: obiskovati pripravnico
  6.      pripvnik  -a m () kdor dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica: službo je nastopil kot pripravnik / odvetniški pripravnik; učitelj pripravnik; zdravnik pripravnik // kdor se pripravlja za kaj sploh: znani košarkar pravi o sebi kot trenerju, da je še zmeraj pripravnik
  7.      pripvniški  -a -o prid. () nanašajoč se na pripravnike ali pripravništvo: pripravniška dela / pripravniška doba
  8.      pripvništvo  -a s () delo v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica: pripravništvo traja dve leti; uzakoniti pripravništvo; doba pripravništva
  9.      pripvnost  -i ž (á) lastnost, značilnost pripravnega: pripravnost kraja za zasedo / občudovati pripravnost kakega človeka
  10.      priracáti  -ám dov.) racaje priti: race priracajo do vode / ekspr.: otrok priraca iz sobe; s svojimi debelimi nogami je komaj priracala po stopnicah
  11.      priračúnati  -am dov. () povečati vsoto za določen znesek: priračunati obresti h glavnici
  12.      priračunávati  -am nedov. () povečevati vsoto za določen znesek: priračunavati prevozne stroške k ceni blaga
  13.      prijžati  -am dov. () star. pripotovati: prirajžati od daleč / no, pa sem prirajžal prišel
  14.      prisel  -sla -o tudi pristel -tla -o [ǝ] prid. (ā á) ki se je prirasel: na deblo prirasla goba ♦ med. prirasli jezik; prirasla pljuča; prim. prirasti
  15.      priraslíka  -e ž (í) bot. rastlina, ki raste na drugi rastlini in ima lastno presnovo; epifit
  16.      prist  -ásta m ( á) 1. kar priraste v določenem razdobju: letni prirast lesa; prirast na hektar gozda / prirast pri govedu / prirast prebivalstva 2. glagolnik od prirasti: hiter prirast lesa
  17.      prist  -í in -i ž () redko prirast m, prirastek: letna prirast lesa
  18.      pristek  -tka m () kar priraste v določenem razdobju: posekati prirastek petih let; letni prirastek lesa; prirastek na hektar gozda / debelinski, višinski prirastek drevja / poraba krmil za kilogram prirastka / prirastek goveda v čredi / prirastek prebivalstva zaradi priseljevanja ∙ ekspr. družina je dobila prirastek otrokaekon. naravni prirastek prebivalstva število, ki pove, koliko več ljudi se v določenem časovnem razdobju rodi, kot umre; gozd. starostni prirastek ves prirastek lesa do določene starosti drevesa; mat. prirastek povečanje spremenljivke
  19.      pristen  -tna -o prid. () nanašajoč se na prirast, prirastek: prirastni odstotek ♦ gozd. prirastni sveder sveder za ugotavljanje debelinskega prirastka drevesa
  20.      pristi  -stem in -sem dov., prisel in pristel (á) 1. z rastjo postati večji a) po obsegu, količini: to drevo je letos le malo priraslo / sekati v gozdovih več kot priraste b) po teži: v dveh mesecih biki niso skoraj nič prirasli // povečati se, pomnožiti se z novimi osebki: čreda je čez poletje prirasla za nekaj telet / v zadnjem letu je prebivalstvo precej priraslo // dodatno, zraven zrasti: posekal je drevesa, ki so prirasla / ekspr. v trgu so v teh letih prirasle nove hiše so jih postavili 2. rastoč seči kam: trta je prirasla do vrha strehe / ekspr. brada kralja Matjaža je že sedemkrat prirasla okoli mize se rastoč ovila // rastoč priti, pojaviti se iz česa: iz zemlje je prirasla vrtnica / prvi zob mu je že prirasel iz čeljusti pristi se z rastjo postati povezan, združen s čim: mišica se priraste na kost; odrezani prst se je že prirasel / bršljan se je prirasel na drevo ● ekspr. fant jim je kmalu prirasel k srcu vzljubili so ga; ekspr. ti kraji so mu prirasli k srcu rad zahaja vanje, živi v njih; obstal je, kakor bi k tlom prirasel mirno, nepremično; šalj. duša se mu je prirasla kljub starosti še ne bo kmalu umrl priščen -a -o: bukev je trdno priraščena na skalo ∙ ekspr. ta pa nima priraščenega jezika spretno in veliko govorimed. priraščeni jezik; priraščena pljuča; prim. prirasel
  21.      prirastíšče  -a s (í) anat., v zvezi prirastišče mišice mesto na kosti, kjer se mišica končuje
  22.      prirastlína  in priraslína -e ž (í) med. kar se bolezensko, nenormalno priraste: črevesna, srčna prirastlina
  23.      priščanje  -a s (á) glagolnik od priraščati: hitrost priraščanja gozda / priraščanje prebivalstva / priraščanje mišice na kost
  24.      priščati  -am nedov. (á) z rastjo postajati večji a) po obsegu, količini: nekatere vrste drevja hitro priraščajo b) po teži: govedo te pasme počasi prirašča // povečevati se, pomnoževati se z novimi osebki: prebivalstvo še prirašča priščati se z rastjo postajati povezan, združen s čim: mišica se prirašča na kost / bršljan se prirašča na steno
  25.      priravnáti  -ám dov.) knjiž. prilagoditi: nekatere živali priravnajo barvo okolju / znal se je priravnati potrebam časa

   9.315 9.340 9.365 9.390 9.415 9.440 9.465 9.490 9.515 9.540  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA