Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (9.365-9.389)



  1.      prezíranje  -a s () glagolnik od prezirati: zamerila mu je preziranje preprostih ljudi / preziranje predpisov se mu je maščevalo / preziranje dela, dolžnosti / kazati preziranje prezir
  2.      prezírati  -am nedov. ( ) 1. imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti: preproste ljudi je preziral; vedeli so, da ženske prezira / plemstvo je v tisti dobi preziralo slovenski jezik 2. knjiž. ne upoštevati, ne meniti se za kaj: vse predpise prezira; prezirati probleme, zahteve / prezirati nevarnost, smrt // redko omalovaževati, podcenjevati: prezirati domača literarna dela / vse je rad jedel, tudi žgancev ni preziral ● knjiž. fant delo prezira noče delati; knjiž. s tem je dokazal, da sovraštvo prezira odklanja, ga ne odobrava prezirajóč -a -e: prezirajoč nevarnost, je šel na pot; prezirajoč vse predpise, je ravnal po svoje prezíran -a -o: prezirani ljudje; ostal je sam, preziran od vseh; čutila je, da je prezirana
  3.      prezčenje  -a s () glagolnik od prezračiti: prezračenje sobe / prezračenje vode v akvariju
  4.      prezračeválec  -lca [lc in c] m () redko odprtina, luknja za zračenje; zračnik: odpreti prezračevalec
  5.      prezračeválen  -lna -o prid. () namenjen za prezračevanje: prezračevalna cev, odprtina v zidu / prezračevalne naprave ♦ bot. prezračevalna odprtina prepustno mesto na lubju, kjer prihaja zrak v notranjost rastline
  6.      prezračeválnik  -a m () odprtina, luknja za zračenje; zračnik: zapreti prezračevalnik; prezračevalniki in ogrevalniki
  7.      prezračevánje  -a s () glagolnik od prezračevati: skrbeti za redno prezračevanje; naravno, umetno prezračevanje; odprtine za prezračevanje / prezračevanje posteljnine
  8.      prezračeváti  -újem nedov.) delati, povzročati, da se zrak v kakem prostoru zamenja: prezračevati stanovanje / redno prezračevati akvarij // delati, da večja količina zraka učinkuje na kaj: prezračevati in iztepati odeje
  9.      prezčiti  -im dov.) narediti, povzročiti, da se zrak v kakem prostoru zamenja: prezračiti sobo, stanovanje; njihova klet se nikoli dovolj ne prezrači / s hojo navkreber se pljuča dobro prezračijo; pren., ekspr. prezračiti svojo duševnost; treba mu je prezračiti glavo // narediti, da večja količina zraka učinkuje na kaj: prezračiti obleko, posteljnino / dobro zrahljati in prezračiti zemljo ∙ ekspr. zelo bi ti koristilo, če se malo prezračiš sprehodiš, razgibaš na svežem zraku prezčen -a -o: dobro prezračen prostor
  10.      prežírati  -am nedov. ( ) s kemičnim delovanjem povzročati, da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina prežira kožo ∙ knjiž., ekspr. prežirati koga s pogledi strogo, pozorno ga gledati prežírati se ekspr., navadno v zvezi prežirati se skozi s težavo brati, študirati: komaj se prežira skozi obsežno gradivo
  11.      pribarantáti  -ám dov.) 1. pog. s pogajanjem priti do česa: od domačinov je pribarantal nekaj zlata / ekspr. s tem denarjem ne boš veliko pribarantal kupil; pren. tega daru si ne moreš pribarantati 2. raba peša s kupčevanjem priti do česa: pribarantala je le malo denarja; pribarantati posestvo
  12.      pribečiti  -im dov.) 1. z beračenjem priti do česa: priberačiti denar, kruh; vem, da si tega nisi priberačil / ekspr. priberačil si je njihovo posredovanje izprosil 2. kot berač priti kam: večkrat je priberačil v vas pribečiti se z beračenjem priti kam: do tega kraja se je priberačil pribečen -a -o: priberačen denar
  13.      pribírati  -am nedov. ( ) zastar. dobivati, pridobivati si: v gorah je pribiral nove moči pribírati se nar. nabirati se: slina se mu je pribirala v kotih ustnic
  14.      pribti  -bêrem dov., stil. priberó; pribl (á é) zastar. dobiti, pridobiti: pribrati otrokom premoženje pribti se nar. nabrati se: okrog lista v vodi so se pribrali mehurčki / brezoseb. vsak je dal nekaj živeža, pa se je pribralo
  15.      pricítrati  -am dov. () ekspr. prinesti: natakar mu je pricitral pečenko in vino / sam vrag ga je pricitral
  16.      pricóprati  -am dov. (ọ̑) pog. pričarati: pricoprala jim je nevihto in točo ● ekspr. le kako je mogla pricoprati vse te dobrote narediti, pripraviti
  17.      pričárati  -am dov. () 1. po ljudskem verovanju s čaranjem priti do česa: iz zemlje je pričaral zaklad / če bi mogel, bi ga ta trenutek pričaral sem; nenadoma je stopil v hišo, kot bi ga pričaral 2. ekspr. priklicati, ustvariti: zelena barva bazena pričara iluzijo zelenice v puščavi; zakril si je oči in si skušal pričarati njeno podobo ∙ domišljija mu je pričarala pred oči ljubljeni kraj v domišljiji je videl pričáran -a -o: pričarane podobe, sanje
  18.      pridrdti  -ám dov.) drdrajoč pripeljati: vlak je pridrdral mimo postaje; avto pridrdra po cesti / z vozom je pridrdral pred hišo se je pripeljalekspr. ponavljal je pesem in brez napake pridrdral do zadnje vrstice jo hitro povedal
  19.      prigalopírati  -am dov. () v galopu priti: konj je prigalopiral na cilj / prigalopirati na konju domov
  20.      prigati  -ám dov.) nav. ekspr. z garanjem priti do česa: vse, kar imajo, so prigarali in pristradali; hišo si je prigaral s težkim delom v tujini prigan -a -o: prigaran denar
  21.      prigrabíti  in prigbiti -im, in prigbiti -im dov. ( á ; á ) 1. z grabljenjem priti: prigrabili so do konca travnika // z ozkega pasu okrog česa pograbiti k čemu: prigrabiti zgrabek / seno so že obrnili, malo bodo še prigrabili 2. ekspr. s pohlepnim prisvajanjem priti do določene količine česa: prigrabiti bogastvo, denar; prigrabil si je veliko zemlje prigbljen -a -o: prigrabljeno premoženje
  22.      prigradíti  -ím dov., prigdil ( í) 1. z graditvijo dodati stavbi: prigraditi nadstrešek / redko prigraditi prizidek prizidati 2. s pritrditvijo dodati kaki napravi: prigraditi stroju elektromotor / žarg., teh. prigraditi delovno napravo vlačilnemu stroju pripeti, priklopiti prigrajèn -êna -o: prigrajena priprava
  23.      prigjati  -am dov. (ā) nar. gorenjsko prignusiti, pristuditi: prigrajal mu ga je, da ga ni želel več videti; tudi ta jed se mu je prigrajala
  24.      prihódnjikrat  prisl. (ọ̑) redko prihodnjič: o tem se bova pomenila prihodnjikrat
  25.      prihnek  -nka m () kar je prihranjeno: prihranek od plače; velik prihranek pri stroških / precejšen prihranek energije / prihranek časa, publ. na času // nav. mn. prihranjen, neporabljen denar: dal ji je vse prihranke; pošiljati prihranke materi; iz hranilnika je stresel svoje prihranke ∙ publ. njegov prihranek znaša milijon dinarjev prihranil je milijon dinarjev

   9.240 9.265 9.290 9.315 9.340 9.365 9.390 9.415 9.440 9.465  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA