Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (8.790-8.814)


  1.      prápočêlo  -a s (ȃ-é) filoz. prvi vzrok vsega, kar je: prapočelo sveta ♪
  2.      prápočétek  -tka m (ȃ-ẹ̑) knjiž., ekspr. začetek: pisateljevi literarni prapočetki / tako je bilo že od prapočetka, v prapočetku ♪
  3.      prápodóba  -e ž (ȃ-ọ̑) knjiž. prvotna, osnovna podoba, oblika: spoznati prapodobo stvari / ustvariti prapodobo bodoče ljudske oblasti // zgled, vzor: narava je prapodoba vsega lepega in plemenitega / osrednji lik romana je prapodoba romantičnega junaka ♪
  4.      prápor  -a tudi -ja m (á) 1. zastava društva, organizacije s simboli, navadno izvezena: taborniški odred je dobil svoj prapor; nositi prapor; društveni, gasilski prapor / udeležiti se razvitja prapora slovesnega prevzema prapora // star. zastava: razobesiti prapore / bojni prapori ∙ vznes. vzdignil je prapor svobode in napredka začel je boj za svobodo in napredek; ekspr. delavci so na svoj prapor zapisali zahtevo po osemurnem delavniku začeli so se boriti za osemurni delavnik 2. nekdaj manjša vojaška enota: za konjenico je korakalo osem praporov lokostrelcev ♪
  5.      práporček  -čka m (á) manjšalnica od prapor: sešiti društveni praporček / ladja, okrašena s praporčki ♪
  6.      práporec  -rca m (á) knjiž. praporček: praporec z rimskim orlom / praporci na kopjih; vrh mlaja s praporcem ◊ vet. v pramenih viseča dolga dlaka na repu in nogah psov nekaterih pasem ♪
  7.      práporen  -rna -o (á) pridevnik od prapor: praporni drog ♪
  8.      praporščák  -a m (á) 1. kdor je določen za nošenje prapora: izbrali so ga za praporščaka 2. v stari Avstriji najvišji podoficirski čin ali nosilec tega čina: kot praporščak je bil začasno dodeljen kompaniji ♪
  9.      práprá...  predpona v sestavljenkah (ȃ-ȃ) za izražanje stopnje sorodstva za dve generaciji naprej ali nazaj: praprababica, prapraded, prapravnuk ♪
  10.      práprábábica  -e ž (ȃ-ȃ-á) prababica očeta ali matere: prababica in praprababica ♪
  11.      práprádéd  tudi práprádèd -déda m, im. mn. práprádédje in práprádédi (ȃ-ȃ-ẹ̑; ȃ-ȃ-ȅ ȃ-ȃ-ẹ́) praded očeta ali matere: to hišo je postavil že njegov prapraded ♪
  12.      práprebiválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ-ȃ) knjiž. 1. prvotni prebivalec: ameriški praprebivalci; predavanje o praprebivalcih na ozemlju naše države 2. domorodec, domačin: živeti med praprebivalci; praprebivalci in priseljenci ♪
  13.      práprot  -a m (á) redko praprot ž: tla so pokrita s travo in praprotom ♪
  14.      práprot  -i ž (á) rastlina brez cvetov, z velikimi pernato deljenimi listi, ki raste navadno v gozdu: žeti praprot; jasa, porasla s praprotjo; hoditi med visoko praprotjo / drevesasta praprot ki ima deblo; sobna praprot primerna za gojenje v sobi / skriti se v praprot; hoditi po praproti ♦ bot. orlova praprot z dolgopecljatimi, do 2 m dolgimi pernatimi listi, Pteridium aquilinum; praprot črnica ♪
  15.      práproten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na praprot: praprotni listi; praprotne korenine / poljud. praprotno seme trosi praproti ♪
  16.      práprotina  in praprotína -e ž (á; í) star. praprotje: skriti se v praprotino ♪
  17.      praprotíšče  in práprotišče -a s (í; á) svet, porasel s praprotjo: hoditi po praprotišču ♪
  18.      práprotje  -a s (á) več praproti, praproti: jaso je preraslo praprotje; skriti se v gostem praprotju / hodili so po praprotju po svetu, poraslem s praprotjo ♪
  19.      práprotnica  -e ž (á) nav. mn., bot. rastline, ki imajo korenine, steblo, liste in se nespolno razmnožujejo s trosi, Pteridophyta: cvetnice in praprotnice ♪
  20.      práprotov  -a -o prid. (á) praproten: praprotovi listi / poljud. praprotovo seme trosi praproti ♪
  21.      práprotovka  -e ž (á) nav. mn., bot. praprotnica ♪
  22.      práprvína  -e ž (ȃ-í) knjiž. prvi, osnovni sestavni del, prva, osnovna sestavina: raziskovati praprvine plesne umetnosti / praprvina človeškega življenja je ljubezen ◊ filoz. prasnov ♪
  23.      práptíca  -e ž (ȃ-í) pal. praptič ♪
  24.      práptìč  -íča m (ȃ-ȉ ȃ-í) pal. najstarejša znana izumrla ptica, ohranjena kot okamnina ♪
  25.      prárastlína  -e ž (ȃ-í) nav. mn., biol. enocelična rastlina ali z galerto povezana skupina enoceličnih rastlin: raziskovati prarastline ♪

   8.665 8.690 8.715 8.740 8.765 8.790 8.815 8.840 8.865 8.890  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA