Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (8.640-8.664)


  1.      potvóra  -e ž (ọ̑) zastar. ponaredba, ponaredek: potvora dokumentov / to je potvora in laž ♪
  2.      povihrávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih vihrati: zastave so povihravale ♪
  3.      povprášati  tudi povprašáti -am dov., tudi povprášala (á á á) z vprašanjem, vprašanji a) poskusiti izvedeti, ugotoviti: v mestu je povprašal za službo; kadar boš hodil po teh krajih, povprašaj po njem; povprašati po novicah / pri odhodu ga je povprašala, kdaj spet pride vprašala b) izraziti zanimanje za koga: povprašal je po tebi / noben snubec ni povprašal zanjo ♪
  4.      povpraševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor povprašuje: odgovoriti na vprašanja povpraševalca / upoštevati potrebe povpraševalcev ♪
  5.      povpraševánje  -a s (ȃ) glagolnik od povpraševati: a) po dolgem povpraševanju sem izvedel, kje živi / njeno lahkomiselno povpraševanje ga je razjezilo b) povpraševanje po tem blagu je prenehalo, raste, upada; po teh izdelkih je veliko povpraševanje ♦ ekon. povpraševanje količina blaga, ki so jo kupci pripravljeni kupiti na določenem trgu pri določeni ceni; zakon ponudbe in povpraševanja pravilo, kako se cena oblikuje pod vplivom ponudbe in povpraševanja ♪
  6.      povpraševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z vprašanjem, vprašanji a) poskušati izvedeti, ugotoviti: v vasi je nekdo povpraševal po tem človeku / ni ga povpraševal, kaj je doživel v mestu b) izražati zanimanje za koga: kadar sem jo srečal, je povpraševala po tebi 2. izražati pripravljenost kupiti kaj: ljudje zelo povprašujejo po pomarančah ♪
  7.      povračáj  -a m (ȃ) vet. količina hrane, ki se pri prežvekovanju vrne iz vampa in kapice v usta: število povračajev pri govedu je različno ♪
  8.      povráčanje  -a s (ā) glagolnik od povračati: povračanje stroškov / povračanje dobrega z dobrim, hudega s hudim / tipična znaka za to bolezen sta visoka vročina in povračanje / povračanje spominov na mladost ♦ vet. vračanje hrane iz vampa in kapice v usta pri prežvekovanju; rejekcija ♪
  9.      povráčati  -am nedov. (ā ȃ) 1. delati, dajati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: povračati stroške, škodo / knjiž. povračati dolgove plačevati // delati določena dejanja zaradi enakih dejanj, ukrepov, ki jih je prej storil kdo drug: povračati pomoč / dobroto mu povrača s hudim 2. knjiž. izmetavati iz želodca; bruhati: začutil je, da bo povračal; nič ji ni bolje, še vedno povrača povráčati se 1. v presledkih se pojavljati, ponavljati se: bolezen se rada povrača / misel nanjo se mu pogosto povrača 2. knjiž. vračati se: rad se povrača domov / upanje se ji povrača 3. knjiž. nanašati se: kritika se povrača nanj; avtorjeva pripoved se povrača na mladostno doživetje ♦ lingv. povratni zaimek se povrača na osebek istega stavka povračajóč -a -e: povračajoč dobro s hudim; povračajoče se misli; povračajoča se vprašanja ♪
  10.      povračeválen  -lna -o prid. (ȃ) zastar. povračilen: povračevalni napad ♪
  11.      povračeváti  -újem nedov. (á ȗ) povračati: povračevati škodo / knjiž. povračevati dolgove plačevati / dobroto povračuje s hudim / nehote se mu povračuje misel na nekdanje dni ♪
  12.      povračílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na povračilo: povračilni rok / povračilni zahtevki, zneski / povračilni napad, obisk / prepoved uvoza je nov gospodarski povračilni ukrep proti tej državi / povračilna tekma ♪
  13.      povračílo  -a s (í) 1. kar se naredi, da komu kot nadomestilo, odškodnina: dati, terjati povračilo škode; povračilo izdatkov, potnih stroškov; ima pravico do povračila / odlašati s povračilom; določiti način povračila // znesek, ki se da, dobi za kaj drugega, pričakovanega: izplačati, odobriti povračilo za vožnjo / denarno povračilo ♦ jur. povračilo za osebni dohodek nadomestilo za osebni dohodek; povračilo za ločeno življenje nadomestilo za ločeno življenje 2. kar se naredi zaradi enakega dejanja, ukrepa, ki ga je prej storil kdo drug: dobiti povračilo za pomoč; povračilo za ljubezen, skrb, trud / zagrozili so, da bodo za povračilo pobili dvajset talcev ∙ knjiž. prisegel mu je povračilo maščevanje ♪
  14.      povračljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da povrniti: povračljiva izguba, škoda ♦ teh. povračljiv proces proces, ki se lahko povrne v prvotno stanje ♪
  15.      povràt  in povrát -áta m (ȁ á; ȃ) zastar. vrnitev: prepovedali so jim povrat v domovino / povrat barbarstva ♪
  16.      povrátek  -tka m (ȃ) knjiž. vrnitev: želeli so mu srečen povratek; ob povratku so ga slavnostno pozdravili; povratek izseljencev / povratek je bil zelo naporen pot nazaj / povratek k antični umetnosti ♪
  17.      povráten  -tna -o prid. (ȃ; drugi pomen ā) 1. ki izraža gibanje nazaj, proti izhodiščnemu položaju: povratni gib, tek; hitrost povratnega sunka puške ∙ povratna pošta prva možna pošta, s katero se lahko pošlje odgovor; povratna vozovnica vozovnica za vožnjo od izhodišča do cilja in nazaj // publ. ki učinkuje, deluje nazaj: povratni vpliv trga na proizvodnjo / povratno delovanje dohodkov na oblikovanje cen 2. ki se lahko vrne: preteklost ni povratna ◊ elektr. povratni tok; povratna tipka tipka, s katero se priprava, del priprave vrača v izhodiščni položaj; filoz. povratna zveza učinkovanje rezultata določenega procesa na vzrok procesa; geom. povratni žarek svetlobni žarek, ki gre skozi sečišče odsebnih senc dveh mimobežnic na skupni prestrezni ravnini; lingv. povratni osebni zaimek zaimek, ki (v odvisnih sklonih) zamenjuje osebni zaimek, ko je ta isti kot osebek; povratni svojilni zaimek zaimek, ki zamenjuje osebni svojilni zaimek, ko gre za svojino osebka; med. povratna mrzlica bolezen, pri kateri se napadi mrzlice in vročine pojavljajo v vedno milejši obliki in daljših presledkih; ptt povratna poštnina poštnina za vrnitev paketa pošiljatelju, če ta ni bil vročen; šport. povratna tekma druga tekma med istima moštvoma na nasprotnikovem igrišču; teh. povratna vzmet vzmet, ki vrača strojni del v prvotno lego povrátno prisl.: delovati, vplivati povratno ♪
  18.      povrátnica  -e ž (ȃ) ženska oblika od povratnik: ameriška povratnica; povratnice iz taborišč / ker je povratnica, ji je sodišče odmerilo strožjo kazen ◊ ptt obrazec, na katerem naslovnik potrdi prejem pošiljke in ga pošta vrne pošiljatelju ♪
  19.      povrátnik  -a m (ȃ) 1. kdor se iz kraja začasnega bivanja vrne domov: ameriški povratnik je; vojni povratniki; povratniki iz taborišča, tujine / izseljenci povratniki // kdor pride po ozdravljenju znova na zdravljenje iste bolezni v zdravstveni zavod: število povratnikov se je povečalo / alkoholiki povratniki 2. jur. kdor je že bil obsojen, pa stori novo kaznivo dejanje: biti, postati povratnik; večkraten povratnik / delinkventni povratniki ◊ geogr. povratnik vzporednik 23,5° severne in južne geografske širine; južni povratnik vzporednik, po katerem se sonce ob svojem zimskem obratu navidezno premika; kozorogov povratnik južni povratnik; rakov povratnik severni povratnik; severni povratnik vzporednik, po katerem se sonce ob svojem poletnem obratu navidezno premika ♪
  20.      povrátništvo  -a s (ȃ) jur. dejstvo, pojav, da že obsojeni stori novo kaznivo dejanje: nerazumevanje okolice ga je privedlo do povratništva; vzroki povratništva ♪
  21.      povrátnost  -i ž (ā) knjiž. lastnost, značilnost povratnega: povratnost giba / povratnost delovanja česa ♪
  22.      pozdràv  -áva m (ȁ á) 1. beseda, besede, s katerimi se izrazi naklonjenost, spoštovanje, zlasti ob srečanju s kom: izgovoriti, zamomljati pozdrav; odgovoriti na pozdrav; glasen, komaj slišen pozdrav; dober dan, nasvidenje, zdravo in drugi pozdravi; pozdrav ob prihodu, slovesu / dobiti, poslati, prinašati, sprejeti pozdrave; ekspr. izročite mu lepe pozdrave; pog. naročil mu je pozdrave za domače naj pozdravi domače; oditi brez pozdrava / v pismih prejmite najlepše pozdrave od mene in moje družine; kot zaključek uradnih dopisov s tovariškimi pozdravi ∙ ta pesem je bila zadnji pozdrav prijatelju zapeli so mu jo ob njegovem pogrebu; preg. kakršen pozdrav, takšen odzdrav kakor se kdo obnaša do drugih, tako se tudi drugi do njega // s prilastkom dogovorjeno, ustaljeno besedilo, kretnja, s katero se pozdravlja določena skupina ljudi: gasilski, pionirski pozdrav; rudarski pozdrav: srečno; Smrt fašizmu — svobodo narodu je bil pozdrav udeležencev narodnoosvobodilnega boja 2. glagolnik od pozdraviti: pozdrav med bratoma je bil prisrčen / dvigniti klobuk, roko v pozdrav; mahala sta si v pozdrav; nagib glave kot pozdrav / kot povelje pozdrav na desno ♪
  23.      pozdrávček  -čka m (ȃ) ekspr. pozdrav: poslati, pripisati pozdravček ♪
  24.      pozdráven  -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na pozdrav: pozdravne besede, kretnje / pozdravni govor, nagovor; pozdravna brzojavka ♪
  25.      pozdravílo  -a s (í) zastar. pozdrav: naročiti, poslati pozdravilo / v pozdravilo ji je stisnil roko ♪

   8.515 8.540 8.565 8.590 8.615 8.640 8.665 8.690 8.715 8.740  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA