Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RA (8.140-8.164) 
- paralogízem -zma m (ȋ) filoz. nenamerna kršitev logičnih zakonov in pravil: zagrešil je paralogizem ♪
- páramagnéten -tna -o prid. (ȃ-ẹ̑) fiz. v katerem je gostota magnetnega polja malo večja, kot bi bila v praznem prostoru: paramagnetna snov ♪
- paramécij -a m (ẹ́) zool. migetalkar, ki živi v sladkih vodah, Paramaecium: paramecij in evglena ♪
- paramènt -ênta m (ȅ é) nav. mn., rel. predmet iz blaga za cerkveno rabo, zlasti liturgično oblačilo: slavnostni paramenti / razstava paramentov ♪
- parámeter -tra m (á) 1. mat. konstanta ali spremenljivo število, ki ima v določeni funkcijski povezavi viden ali izjemen pomen: izračunati parameter enačbe; parameter hiperbole, parabole; enačba z več parametri 2. publ. kar se uporablja za vrednotenje, merjenje: razprave o ekonomskih parametrih pri gradnji stanovanj / izmeriti s parametrom politične prakse ◊ strojn. parametri pare podatki o tlaku in temperaturi ali o tlaku in vlažnosti ♪
- paramétričen -čna -o prid. (ẹ́) elektr., v zvezi parametrični ojačevalnik ojačevalnik, katerega delovanje je odvisno zlasti od karakterističnega parametra ♪
- paramétrski -a -o (ẹ̄) pridevnik od parameter: parametrsko razmerje ploskev ♪
- paramnezíja -e ž (ȋ) psih. motnja spomina, ki se kaže v zamenjevanju domišljijskih in resničnih dogodkov ♪
- parangál -a m (ȃ) rib. ribiška priprava iz plovcev, vrvice in na njej pritrjenih trnkov: nastavljati parangal ♪
- páranje -a s (ȃ) glagolnik od parati: zamudno paranje obleke / paranje trebuha ◊ agr. paranje lubja delanje zarez vzdolž debla; les. paranje lesa razžagovanje ♪
- paranóičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na paranoike ali paranojo: paranoične motnje / s paranoično bolestnostjo je začel razlagati / paranoični bolnik ♪
- paranoíden -dna -o prid. (ȋ) psiht. nagnjen k paranoji: paranoidna osebnost / paranoidna ideja zmotna, dokazom nedostopna prepričanost o čem neresničnem; paranoidna shizofrenija shizofrenija z blodnjami kot glavno motnjo ♪
- paranóik -a m (ọ́) psiht. kdor ima paranojo: zdraviti paranoike; božjastniki in paranoiki ♪
- paranója -e ž (ọ̑) psiht. duševna bolezen z blodnjami pri sicer nemoteni osebnosti: ugotoviti paranojo; paranoja in infantilizem / alkoholna paranoja ki jo povzroča dolgotrajni alkoholizem ♪
- parapét -a m (ẹ̑) grad. nižja, navadno zidana pregrada: betonski parapeti na obali / parapet terase ograja / okenski parapet stena v prostoru med spodnjim okenskin robom in tlemi ♪
- parapéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na parapet: parapetna odprtina / parapetna višina / parapetni zid ♪
- paraplégičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na paraplegike ali paraplegijo: paraplegična ženska / paraplegičen spodnji del telesa ♪
- paraplegíja -e ž (ȋ) med. stanje popolne negibnosti spodnjih okončin kot posledica bolezni ali poškodbe: zaradi paraplegije se je vozil na invalidskem vozičku ♪
- paraplégik -a m (ẹ́) med. kdor ima paraplegijo: zdraviti paraplegike / društvo paraplegikov ♪
- párapsihologíja -e ž (ȃ-ȋ) psihologija, ki se ukvarja s proučevanjem duševnih pojavov, ki jih ni mogoče pojasniti z doslej znanimi zakonitostmi: zanimati se za parapsihologijo ♪
- párapsiholóški -a -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na parapsihologijo: parapsihološki pojavi / parapsihološke sposobnosti ♪
- parasáng -a m (ȃ) nekdaj perzijska dolžinska mera, približno 5.500 m ♪
- párasimpátičen -čna -o prid. (ȃ-á) nanašajoč se na parasimpatikus: motnje parasimpatičnih funkcij / parasimpatično živčevje ♪
- párasimpátikus in párasimpátik -a m (ȃ-á) anat. vegetativno živčevje, ki deluje v telesu ob mirovanju in spanju: parasimpatikus in simpatikus ♪
- paratáksa -e ž (ȃ) lingv. zveza glavnih stavkov; priredje: parataksa in hipotaksa ♪
8.015 8.040 8.065 8.090 8.115 8.140 8.165 8.190 8.215 8.240 
