Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (7.765-7.789)



  1.      ograjênost  -i ž (é) stanje ograjenega: ograjenost dvorišča / publ. kratkovidna ograjenost kolektiva zaprtost, izoliranost
  2.      ograjevánje  -a s () glagolnik od ograjevati: ograjevanje vrta, zemljišč / ograjevanje od buržoazne sociologije
  3.      ograjeváti  -újem nedov.) delati, postavljati ograjo okrog česa: ograjevati dvorišče; vrtove navadno ograjujejo / zaliv ograjujejo visoki hribi obdajajo, obkrožajo; pročelje stare palače na eni strani ograjuje trg ograjeváti se navadno v zvezi z od 1. knjiž. delati se nedostopnega za kaj: ograjevati se od iskanj buržoazne filozofije; ograjevati se proti svojim sosedom 2. publ. kazati, izražati odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: ograjevati se od sklepov sestanka, stališč revije / pisatelj se ograjuje od svojih junakov
  4.      ogjica  -e ž (ā) manjšalnica od ograja: skočiti čez ograjico iz žive meje / posteljica z ograjico
  5.      ogjnik  -a m () grad. zidak za ograje: izdelujemo opečne izdelke in vse vrste ograjnikov
  6.      ogžanje  -a s (á) glagolnik od ogražati: ogražanje varnosti / ogražanje dosežkov revolucije
  7.      ogžati  -am nedov. (á) knjiž. ogrožati: s tem ogražajo njegovo delo; ogražati varnost ljudi
  8.      ohlokratíja  in ohlokracíja -e ž () knjiž. vlada nekulturnih, nasilnih ljudi: prenehanje ohlokratije
  9.      ohrabrítev  -tve ž () glagolnik od ohrabriti: ohrabritev ljudstva
  10.      ohrabríti  -ím dov., ohbril ( í) narediti, da postane kdo pogumen: ohrabriti vojake; skušal jo je ohrabriti / uspeh jih je ohrabril spodbudil ohrabrèn -êna -o: nekoliko ohrabren je stopil naprej
  11.      ohrabrováti  -újem nedov.) nav. ekspr. hrabriti: ohrabrovati vojake / misel na uspeh jih je ohrabrovala spodbujala ohrabrujóč -a -e: rekla mu je nekaj ohrabrujočih besed; poročila niso bila ohrabrujoča; prisl.: ohrabrujoče ji je stisnil roko
  12.      ohmljati  -am nedov. (á) knjiž. hromiti: pijača ga je ohramljala ohramljajóč -a -e: ohramljajoče delovanje strupa
  13.      ohna  -e ž () zastar. ohranitev: razvoj in ohrana življenja
  14.      ohranítev  -tve ž () glagolnik od ohraniti: ohranitev reda v mestu / načelo o ohranitvi materije / nagon po ohranitvi ♦ biol. ohranitev vrste
  15.      ohraníti  in ohniti -im dov. ( á ā) 1. narediti, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti: ohraniti predmete nepoškodovane; ohraniti sadje čez zimo / ohraniti sadju vitamine; taki izdelki se ohranijo samo v suhem prostoru 2. narediti, da kaj ne preneha biti, obstajati: njegovo zadnje pismo so ohranili / ohraniti mir, prijateljstvo med narodi / ohraniti stare šege 3. narediti, da kaj ostane nespremenjeno; obdržati: ohraniti prvotni vrstni red // z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo narediti, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: ohraniti koga pri dobri volji; ekspr. ohraniti gledališče pri življenju / delo ga je ohranilo zdravega // z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti naravno barvo in okus; kljub ponižanjem je ohranil čast; dobroto je ohranila vse življenje; ohraniti vitkost 4. z oslabljenim pomenom izraža, da odnos osebka, kot ga določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti spomin na ta dogodek; ohraniti spoštovanje do matere / do njega je ohranila ljubezenska čustva / ohraniti (komu) zvestobo ostati (mu) zvest 5. star. obvarovati: otroka je znala ohraniti pred vsemi nevarnostmi / posestva zaradi dolgov ni mogel ohraniti rešiti propadaknjiž. poskušal je ohraniti glavo nad vodo obdržati; ekspr. ohranil je mirno kri, mirne živce ni se razburil, ni se vznemiril; znal je ohraniti naklonjenost občinstva biti tak, delati tako, da mu je bilo občinstvo še naklonjeno; ekspr. svoje nasvete kar zase ohrani nočem tvojih nasvetov; ohrani zase, kar sem ti povedal ne povej, ne zaupaj drugemu; ekspr. ohraniti v spominu zapomniti si; v osmrtnicah ohranili ga bomo v lepem spominu ohraníti se in ohniti se s prislovnim določilom izraža začetek, izvor česa še obstoječega: vaza se je ohranila iz antike / te navade so se ohranile še iz nekdanjih časov ohnjen -a -o: dobro ohranjena jabolka; njegova pisma so ohranjena; besedilo je ohranjeno samo v rokopisu ∙ ekspr. kljub starosti je še dobro ohranjena ni videti stara; je zdrava
  16.      ohranítven  -a -o prid. () nanašajoč se na ohranitev: ohranitvena dela pri stavbi / ohranitveni nagon živali
  17.      ohnjanje  -a s (á) glagolnik od ohranjati: ohranjanje izročila / ohranjanje enotnosti
  18.      ohnjati  -am nedov. (á) 1. delati, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti: ohranjati knjige nepoškodovane 2. delati, da kaj ne preneha biti, obstajati: ohranjati prijateljstvo; ohranjati v družini domače razpoloženje / naprava ohranja čist zrak 3. delati, da kaj ostane nespremenjeno: ohranjati prvotni vrstni red // z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo delati, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: ohranjati koga pri zavesti / delo ga ohranja krepkega // z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: znal je ohranjati eleganco / ohranjati videz sreče ● knjiž. tudi v tujini ji je ohranjal zvestobo ji je bil zvest
  19.      ohnjenost  -i ž (ā) lastnost, značilnost ohranjenega: dobra ohranjenost srednjeveške zgradbe
  20.      ohranjeválec  -lca [c tudi lc] m () knjiž. kdor kaj ohranja: ohranjevalci kulturnih vrednot / ohranjevalec reda v mestu varuh
  21.      ohranjeválen  -lna -o prid. () ki ohranjuje: ohranjevalni ukrep / ohranjevalna sposobnost snovi
  22.      ohranjevánje  -a s () glagolnik od ohranjevati: ohranjevanje narave, starin / ohranjevanje energije
  23.      ohranjeváti  -újem nedov.) ohranjati: ohranjevati stare šege / ohranjevati zavest skupnosti / ohranjevati ponesrečenca pri zavesti / ohranjevati videz mladosti ohranjujóč -a -e: plesali so, dobro ohranjujoč značilne prvine tega plesa; knjiž. dodati živilom ohranjujoča sredstva sredstva za konzerviranje
  24.      ohranljívost  -i ž (í) sposobnost česa, da se ohrani: različna ohranljivost sadja
  25.      okarakterizírati  -am dov. () navesti karakteristične lastnosti, značilnosti; označiti, opredeliti: pisatelja je natančno okarakteriziral / poskušal je okarakterizirati položaj v deželi okarakterizíran -a -o: dobro okarakterizirana oseba v povesti

   7.640 7.665 7.690 7.715 7.740 7.765 7.790 7.815 7.840 7.865  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA