Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (7.440-7.464)



  1.      nevtralizírati  -am dov. in nedov. () 1. napraviti, da kdo, kaj v mednarodnih odnosih ni vključen v vojaške, politične, gospodarske zveze: nevtralizirati državo / nevtralizirati pas med vojskujočima se državama 2. publ. napraviti neškodljivo, nenevarno: nevtralizirali so skupino diverzantov / treba je bilo nevtralizirati vpliv sovražnikove propagande 3. narediti, da kaj s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa: živo rdečo barvo nevtralizirati z belo ∙ ekspr. njegovo jezo je nevtralizirala s pomirljivimi besedami zmanjšala, ublažila 4. kem. napraviti, da kaj ni bazično niti kislo: lug nevtralizira kislino; kisline in lugi se med seboj nevtralizirajo ◊ agr. nevtralizirati tla nevtralizíran -a -o: nevtraliziran pas ozemlja; nevtralizirana kislina
  2.      nevtlnost  -i ž () stanje nevtralnega: nevtralnost države; pogodba o nevtralnosti / tu je nevtralnost skoraj nemogoča / politika nevtralnosti ♦ jur. trajna nevtralnost mednarodnopravni položaj države, ki se obveže, da ne bo sodelovala v nobeni vojni
  3.      nevtlnosten  -tna -o prid. () nanašajoč se na nevtralnost: nevtralnostna politika ♦ jur. nevtralnostno pravo pravo, ki ureja mednarodnopravni položaj nevtralne države
  4.      nèvzdmen  -mna -o prid. (-ā) knjiž., ekspr. trden, globok: nevzdramna omama ∙ knjiž., ekspr. spati nevzdramno spanje biti mrtev
  5.      nèzainteresíran  -a -o prid. (-) ki ni zainteresiran: nezainteresirani dijaki motijo normalno delo / duhovno nezainteresirani posamezniki / postajal je vse bolj ravnodušen in nezainteresiran za rešitev, neustalj. na rešitvi tega vprašanja
  6.      nèzainteresíranost  -i ž (-) lastnost, značilnost nezainteresiranega človeka: nezainteresiranost poslušalcev / to je nezdrava nezainteresiranost za delo / kazati nezainteresiranost za napredek kmetijstva
  7.      nèzastáran  -a -o prid. (-) ki ni zastaran: nezastarana pravica / nezastarani zločini
  8.      nèzastžen  -a -o prid. (-) ki ni zastražen: odprt in nezastražen vhod / ujetniki so bili za kratek čas nezastraženi
  9.      nèzbn  -a -o prid. (-á) ki ni zbran: uredil je do sedaj še nezbrano gradivo / pri učenju je zelo nezbran raztresen
  10.      nèzbnost  -i ž (-á) stanje nezbranega človeka: zaradi nezbranosti ni mogel sestaviti pisma / njegovi počasnosti se pridružujeta še pozabljivost in nezbranost
  11.      nezdiferenciran  gl. neizdiferenciran
  12.      nèzdmen  -mna -o prid. (-ā) knjiž., ekspr. trden, globok: nezdramna omamljenost ∙ knjiž., ekspr. spati nezdramno spanje biti mrtev nèzdmno prisl.: nezdramno spati
  13.      nèzdv  -zdva -o prid. (- -ā) 1. ki ni zdrav: zdravi in nezdravi otroci; videti je nezdrav / nezdrav les / nezdravo sadje // zdravju škodljiv: nezdrava voda; nezdravo podnebje / nezdravi kraji 2. ki izraža, kaže bolezen: nezdrava barva kože; nezdrava bledica, rdečica; pren. nezdrava ambicioznost; nezdrava konkurenca // nav. ekspr. slab, nezadovoljiv: v podjetju so vladali nezdravi odnosi nèzdvo prisl.: v tistih krajih je nezdravo vroče; sam.: odpraviti gnilo in nezdravo v družbi
  14.      nèzdravník  -a m (-í) kdor ni zdravnik: za predlog so se navduševali zlasti zdravstveni delavci nezdravniki / ekspr. ko sem bil bolan, so me nosili k raznim zdravnikom in nezdravnikom
  15.      nèzgrabljív  -a -o prid. (- -í) neprijemljiv: zrak je nezgrabljiv / knjiž. nezgrabljiv čustveni svet / knjiž. ljudje so skrivnostni, nezgrabljivi nedoumljivi
  16.      nèzgrajèn  -êna -o prid. (- -é) ki (še) ni zgrajen: nezgrajena hiša / nezgrajena proga / nezgrajen značaj neizoblikovan
  17.      nèzon  -a -o prid. (-á) ki ni zoran: nezorana njiva; pred njim se je širilo zapuščeno, nezorano polje
  18.      nezravnan  ipd. gl. neizravnan ipd.
  19.      nèženíran  -a -o prid. (-) pog. ki ni v zadregi, se ne sramuje: čeprav so se šele prvič videli, so bili med seboj čisto neženirani / napisal mu je neženirano pismo nèženírano prisl.: neženirano si ga je ogledovala od nog do glave; neženirano ga je prosil za uslugo
  20.      niansíranje  -a s () glagolnik od niansirati: barvno niansiranje / psihološko niansiranje / pisatelj se izogiba niansiranju in natančnemu opisovanju
  21.      niansíranost  -i ž () lastnost, značilnost niansiranega: barvna niansiranost / metaforika daje pesmi izredno plastičnost in niansiranost; niansiranost jezika
  22.      niansírati  -am dov. in nedov. () 1. narediti, da se pojavlja, nastopa kaj v (barvnih) odtenkih: nanašal je barve, ne da bi jih niansiral / modno niansirati barvo las 2. narediti, da se predmeti, pojavi iste vrste v določenih podrobnostih, značilnostih razlikujejo: niansirati like v romanu, opise pokrajin; jezikovno niansirati; različne razmere življenje in mišljenje zelo niansirajo // knjiž. natančno, podrobno povedati, izraziti: niansirati misel / vsebino pripovedi bi bilo potrebno bolj niansirati niansírati se in niansírati nedov., knjiž. dobivati (barvne) odtenke: listje se, preden odpade, niansira niansirajóč -a -e: niansirajoče podrobnosti niansíran -a -o: imeti zelo niansiran izraz, jezik; pomensko, psihološko niansiran
  23.      nìčkólikokrat  in nìč kólikokrat prisl. (-ọ̄) ekspr. izraža zelo veliko ponovitev: to povest nam je povedala ničkolikokrat
  24.      nikagovski  -a -o prid. () nanašajoč se na Nikaragvo: nikaragovsko gospodarstvo / Nikaragovsko jezero
  25.      nimbosttus  -a m, mn. nimbostti tudi nimbosttusi () meteor. nizek slojast oblak, iz katerega dežuje, sneži: oblaki so se zgostili v nimbostratus

   7.315 7.340 7.365 7.390 7.415 7.440 7.465 7.490 7.515 7.540  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA