Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (7.265-7.289)



  1.      radodáren  -rna -o prid. (-ā) nasproten, drugačen od radodarnega: to je varčen in neradodaren človek / ekspr. skopa, neradodarna zemlja nerodovitna, slaba
  2.      radovóljen  -jna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) star. neprostovoljen: neradovoljno delo / bili so neradovoljne priče neprijetnemu dogodku
  3.      rafiníran  -a -o prid. (-) teh. ki ni rafiniran, ni prečiščen: surov, nerafiniran svinec; nerafinirano olje; pren. izdelava slike je zelo preprosta in na prvi pogled celo nerafinirana
  4.      rahločúten  -tna -o prid. (-ū) ki ni rahločuten: nerahločutna, celo groba ženska / nerahločutno govorjenje / evfem. nerahločutno ravnanje, vedenje brezobzirno rahločútno prisl.: nerahločutno spraševati
  5.      njen  -a -o prid. (-) ki ni ranjen: neranjeni borci / pomagal si je z neranjeno roko; pren., knjiž. njegov neranjeni duh išče lepoto
  6.      ranljív  -a -o prid. (- -í) ki ga ni mogoče raniti: po grški mitologiji je bil Ahil neranljiv; pren. za udarce življenja je neranljiv
  7.      ranljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost neranljivega: bajeslovna Ahilova neranljivost; pren. k uspehu mu je pomagala njegova neranljivost
  8.      ven  -vna -o prid. (-á) 1. nasproten, drugačen od ravnega: neravna črta; hiše so stale v neravni vrsti / tam je neraven svet; neravna tla / neraven strop hrapavmin. neravni prelom prelom, pri katerem ploskev zaradi različne debeline posameznih zrn ni ravna 2. zastar. neenak, neenakovreden: zavedal se je, da mu je neraven 3. zastar. lih, neparen: ravne in neravne hišne številke
  9.      vnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost neravnega: prilagoditi orodje neravnosti zemljišča
  10.      ravnotéžje  -a s (-ẹ̑) kar je nasprotno, drugačno od ravnotežja: ravnotežje in neravnotežje / odpraviti neravnotežje med dohodki in izdatki; zmanjšati neravnotežje v zaključnem računu / notranje neravnotežje
  11.      ravnovésje  -a s (-ẹ̑) kar je nasprotno, drugačno od ravnovesja: zmanjšati neravnovesje / neravnovesje med kmetijskim in industrijskim razvojem / pomanjkljivost romana je v neravnovesju dogajanja
  12.      razberljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da razbrati, spoznati: iz daljave so se širili nerazberljivi glasovi / star. nerazberljiv rokopis nečitljiv
  13.      razburljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne razburi: miren, nerazburljiv človek / nerazburljive besede; nerazburljive novice ki ne razburijo
  14.      razcépen  -pna -o prid. (-ẹ̄) ki se ne da razcepiti, razdeliti: trdo, nerazcepno poleno ♦ mat. nerazcepna enačba enačba, v kateri ni mogoče nobene strani razstaviti na faktorje
  15.      razcépljen  -a -o prid. (-ẹ́) ki ni razcepljen: še nerazcepljena polena / nastopiti kot nerazcepljena skupina
  16.      razcvetèn  -êna -o [tudi vǝt] prid. (- -é) ki ni razcveten: nerazcvetena vrtnica
  17.      razčíščen  -a -o prid. (-) nepojasnjen, nejasen: nerazčiščeni vzroki; ostalo je še veliko nerazčiščenih vprašanj / nerazčiščeni pojmi; njegov položaj v službi je še vedno nerazčiščen
  18.      razčlénjen  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni razčlenjen: nerazčlenjena pokrajina / gladka, nerazčlenjena skala / nerazčlenjene misli ♦ arhit. nerazčlenjena fasada
  19.      razdélen  -lna -o prid. (-ẹ̄) knjiž. nerazdeljiv: kmetije bi morale biti nerazdelne ♦ jur. nerazdelna obveznost obveznost, pri kateri več dolžnikov dolguje celotno plačilo, izpolnitev obveznosti upniku; solidarna obveznost razdélno prisl.: biti nerazdelno odgovoren
  20.      razdeljèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni razdeljen: polje je bilo od daleč videti nerazdeljeno / nerazdeljen dobiček
  21.      razdeljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da, ne sme razdeliti: nerazdeljivo posestvo / to delo je zahtevno in nerazdeljivo
  22.      razdeljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nerazdeljivega: nerazdeljivost ozemlja, posestva
  23.      razdélnost  -i ž (-ẹ̄) knjiž. nerazdeljivost: nerazdelnost zemljišča
  24.      razdrobljív  -a -o prid. (- -í) nezdrobljiv: zdelo se je, da je skala nerazdrobljiva / ekspr. ljudstvo je ječalo v nerazdrobljivih okovih
  25.      razdrúžen  -žna -o prid. (-ū) ekspr. ki se ne da razdružiti, ločiti: nerazdružna zveza / nerazdružna prijatelja zelo velika, dobra razdrúžno prisl.: nacionalna in idejna enotnost sta nerazdružno povezani

   7.140 7.165 7.190 7.215 7.240 7.265 7.290 7.315 7.340 7.365  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA